ZGO-1 člen 82, 82/3, 92, 92/1, 92/2. Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta (2008) člen 2, 2/3, 3. ZPP člen 214, 214/2. ZIZ člen 53, 212. OZ člen 247 - 254, 269, 269/2.
Namen sodnih penalov je brez izvršbe doseči dolžnikovo izpolnitev. Zakon daje torej možnost upniku, da se prosto odloči, ali bo takoj zahteval izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve (nenadomestne ali nadomestne obveznosti), ali pa bo dolžnika poskušal prisiliti k izpolnitvi še s predlogom za določitev (in kasneje morebiti še z izterjavo) sodnih penalov. O upnikovi zahtevi, da naj se dolžniku naložijo sodni penali, odloča sodišče v izvršilnem postopku. Upnik pa lahko zahteva plačilo sodnih penalov le do vložitve predloga za izvršbo (tretji in četrti odstavek 212. člena ZIZ).
Upnik zasleduje izključno cilj, da bi dolžnika prisilil k izpolnitvi še preostale nedenarne obveznosti, ki je ne more izpolniti nihče drug (gre torej za nenadomestno nedenarno obveznost), kar je pravno dopustno prizadevanje, saj dolžnik še vedno ni v celoti izpolnil svoje nedenarne obveznosti po pravnomočni sodni odločbi.
Začetek postopka zaradi insolventnosti učinkuje (ima pravne posledice) samo za denarne terjatve in tiste nedenarne terjatve, pri katerih je mogoča pretvorba v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka. V konkretnem primeru pa ima upnik do dolžnika nedenarno terjatev, ki jo lahko izpolni le dolžnik, saj takšne nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku in ni možna njena pretvorba v denarno terjatev, kar posledično pomeni, da je tudi izvršba takšne terjatve dopustna. Sodni penali so v tem primeru strošek stečajnega postopka.
V postopku določitve sodnih penalov velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati, pri čemer je postopek določitve sodnih penalov namenjen določitvi dodatnega roka za izpolnitev nedenarne terjatve, ki je bila že ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku.
Zastaranje je lahko pretrgano le v zvezi z isto terjatvijo. Poleg tega zavrnitev zahtevka pred sodiščem, kjer je bila terjatev prvič uveljavljana, pomeni, da zastaranje ni bilo nikdar pretrgano.
Glede vprašanja ali pomeni dopolnitev dokaza z izvedencem oziroma zaslišanje izvedenca izvedbo novega dokaza ali izvajanje istega dokaza, je bilo v teoriji in sodni praksi že oblikovano stališče, da gre za izvedbo istega dokaza, zlasti, če gre za isto dokazno temo, kot je to v konkretnem primeru. Izvedenec je namreč v dopolnitvi izvedenskega mnenja in na zaslišanju zgolj odgovarjal na pripombe strank na njegovo izvedensko mnenje. Ker je izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca, enoten dokaz, mora založiti potreben znesek za plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja tista stranka, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem, v konkretnem primeru tožeča stranka.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost
Po drugem odstavku 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pri tem gre za subjektivno nevarnost, kjer ogroženost za uveljavitev terjatve izhaja iz dolžnikovega ravnanja z lastnim premoženjem. Zadošča vsako dolžnikovo ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočanje ali otežkočenje izvršbe, ni pa treba, da je takšna posledica tudi dolžnikov namen oziroma cilj.
OZ člen 9, 239, 239/1, 289, 299, 299/2. ZPP člen 285, 325, 325/1, 333, 333/1.
pogodba namesto razlastitve - dolžnost izpolnitve pogodbe - nedenarna obveznost - materialno procesno vodstvo - rok za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - ugovor pobota - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Res je sicer, da je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo nedenarne obveznosti - s sklenitvijo Dodatka. Vendar pa je pogodbeni namen sklenitve Dodatka odplačni prenos lastninske pravice tožnika na toženo stranko. To pa pomeni, da je z zamudo z izpolnitvijo nedenarne obveznosti, tožena stranka prišla tudi v zamudo s plačilom.
Opozorila v pritožbi, da je odločitev o pobotnem ugovoru izpadla iz izreka sodbe, od 14. 9. 2017 dalje, ko se je začel uporabljati ZPP-E, ki je rok za pritožbo zoper sodbo podaljšal na 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP), ni več mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker se ta lahko poda le v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe.
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 99, 99/1. ZPP člen 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. ZUODNO člen 4, 4/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - zahtevek na izročitev nepremičnine - negatorni zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - služnostna pot - čas izvrševanja služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - dejanska uporaba poti - odvzem posesti - dolžna skrbnost - univerzalno pravno nasledstvo - oseba javnega prava - nova dejstva in dokazi - nedopustna pritožbena novota
Zgolj dejstvo, da je tožnica pravna oseba javnega prava, ne predstavlja opravičljivega razloga, da pri izvrševanju lastninske pravice, kamor sodi tudi nadzor nad posestjo, ne bi izkazovala vsaj osnovne mere skrbnosti, že to pa bi preprečilo, da ji uporaba spornih parcel v ugotovljenem obsegu ne bi ostala neznana.
vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - namen začasne odredbe
Registrsko sodišče je po uradni dolžnosti le realiziralo odločbo pravdnega sodišča. V tem je tudi smisel prisilnega zavarovanja terjatve tožeče stranke. Če bi morala čakati na pravnomočnost sklepa o izdani začasni odredbi, bi lahko tožena stranka po seznanitvi s postopkom zavarovanja in do pravnomočnosti sklepa storila ravno to, kar je želela tožeča stranka preprečiti z začasno odredbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019342
OZ člen 132, 239, 243. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 355, 355/1.
pogodba o opravljanju računovodskih storitev - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - pravno priznana škoda - navadna škoda - zmanjšanje premoženja - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka zatrjuje, da je zaradi kršitve pogodbenih obveznosti prve toženke nekatere svoje upnike poplačala v sorazmerno prevelikem deležu, tako da je ostala brez sredstev za poplačilo stroškov stečajnega postopka ter upnika ZPIZ v skupni višini 35.733,90 EUR. Navedeno nedvomno lahko predstavlja zmanjšanje tožničinega premoženja (stečajne mase) oziroma njeno navadno škodo v smislu 132. člena OZ. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da namen, za katerega bi tožeča stranka sicer porabila ta sredstva, pri presoji nastanka škode niti ni pomemben, pač pa je pomembno le zmanjšanje tožničinega premoženja za ta sredstva.
ZFPPIPP člen 121, 383a, 383a/3, 401, 401/1, 401/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve - neizpolnjevanje obveznosti - razlogi za opustitev - rojstvo otroka - pritožbene novote - dejstva, pomembna za odločitev - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu
Smisel mesečnega poročanja je seznanitev upravitelja z dejanji, ki jih opravi dolžnik zato, da bi našel zaposlitev. Obveznost dolžnika pa ni le obveščanje samo po sebi, pač pa tudi iskanje zaposlitve. Pri presoji, ali gre za takšne kršitve, zaradi katerih bi bil utemeljen ugovor proti odpustu obveznosti, pa je potrebno upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik določeno obveznost opustil.
Ker se je dolžnica z izjavo upraviteljice seznanila šele iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, predstavljajo pritožbene trditve dolžnice, s katerimi izpodbija v tej izjavi upraviteljice zatrjevana dejstva, dopustno pritožbeno novoto. Dejstva in dokazi, ki jih je predložila dolžnica, so za odločitev relevantni, ker mora sodišče presoditi, ali je dolžnica v skladu z vsebino zaveze, ki jo je dala na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, v treh mesecih poročala upraviteljici.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00020668
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/3.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - uporaba meril in kriterijev - izvedensko mnenje
Sodišče je pravilno uporabilo pravilo iz tretjega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ko je pri ugotovitvi pripadajočega zemljišča upoštevalo tudi dejanske prostorske možnosti obravnavanega območja oziroma njihovo pomanjkanje. Naloga sodišča ni, da v končnem (meritornem) sklepu natančno povzame vsa opravljena procesna dejanja, vključno z vsemi parcelacijami, ki jih je tekom postopka opravil izvedenec, temveč da pojasni vsebinske razloge za ugotovitev pripadajočega zemljišča.
najem poslovne stavbe in poslovnih prostorov - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Predmetne stavbe zato ni moč šteti niti za stanovanjsko stavbo niti za stanovanjsko-poslovno stavbo, zato v obravnavanem primeru ni moč uporabiti določb SZ-1. Za ostale nestanovanjske stavbe, torej tiste, ki niso določene v 2. členu SZ-1, veljajo določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ), za poslovne stavbe pa še določbe Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Za plačilo obveznosti za poslovne stavbe v etažni lastnini so torej uporabljive določbe ZPSPP in SPZ.
razžalitev - objektivna žaljivost - motenje reda na glavni obravnavi - začasna odstranitev iz sodne dvorane
Pritožba zato nima prav, ko trdi, da je bila zasebni tožilki kršena pravica do pravičnega sojenja. Na glavni obravnavi jo je zastopala pooblaščenka, ki po vrnitvi zasebne tožilke v razpravno dvorano ni predlagala, da se jo ponovno zasliši ali da se ji predstavita izpovedbi navedenih prič, zato sedaj neutemeljeno navaja, da bi sodišče to moralo storiti. ZKP v četrtem odstavku 302. člena namreč določa, da če sodišče odstrani iz sodne dvorane oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca, ki nimata pooblaščenca ali če odstrani njunega zakonitega zastopnika, ki nima pooblaščenca, se glavna obravnava prekine oziroma preloži, dokler si ne vzamejo pooblaščenca. Ker ni šlo za takšen primer, saj je imela zasebna tožilka pooblaščenko, ki jo je na glavni obravnavi zastopala in zanjo opravljala procesna dejanja, pritožba neutemeljeno trdi, da je bila zasebna tožilka prikrajšana in da so bile kršene določbe kazenskega postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020976
OZ člen 9.. ZJN-2 člen 69.
premoženjska škoda - odškodninska odgovornost
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek nanaša na povrnitev škode, ki je toženki nastala zaradi neizvajanja sklenjene sporne pogodbe, saj tožnica veljavnosti pogodbe ne izpodbija. Sodišče je po posameznih sklopih preverilo, ali je tožnici pri izvrševanju sporne pogodbe nastala škoda. Pravilno je ugotovilo, da tožnica ni dokazala, da bi ji glede kateregakoli od obravnavanih sklopov dejansko nastala vtoževana škoda. Ker posledično tudi odškodninska odgovornost tožencev ni podana, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ureditev meje v pravdi - močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena - vročitev zapisnika z naroka
Nobena zakonska določba sodišče ne obvezuje, da stranki po uradni dolžnosti vroči izvod zapisnika naroka.
Mirno posestno stanje je tisto, ki sta ga določeno dobo pred sporom oba mejaša videla, upoštevala in spoštovala. Izključna posest enega mora obstajati dalj časa pred trenutkom, ko je postala meja sporna.
ZKP člen 41, 41/2, 42, 42/5, 44, 44/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 23.
izločitev izvedenca - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - prepozna vloga - zavrženje zahteve za izločitev - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - obrazloženost odločbe - bistvene kršitve določb zkp - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Po določbi petega odstavka 42. člena ZKP se v primeru, če je stranka ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 41. člena ZKP, zahteva za izločitev v celoti ali deloma zavrže, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrže, pa ni pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo, da je predlog za izločitev izvedenca prepozen, ga je (pravilno) zavrglo, takšna odločitev pa glede na citirano določbo petega odstavka 42. člena ZKP pomeni, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno poudarilo, da izvedensko mnenje ne predstavlja nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 83. člena ZKP, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj ne obstajajo okoliščine iz 251. člena ZKP, da se sodna odločba ne bi smela opirati na to izvedensko mnenje. S temi razlogi je po mnenju višjega sodišča v celoti zadostilo zahtevi po obrazloženosti sprejete odločitve, še posebej ob dejstvu, ko zagovorniki v predlogu za izločitev izvedenskega mnenja ne navajajo nobenih utemeljenih razlogov za izločitev dokazov, ki jih določata 18. in 251. člen ZKP.
ZPP člen 5. OZ člen 131, 148, 353, 353/2, 360, 367, 367/2. ZGD-1 člen 8, 263, 263/4, 515, 515/6. ZFPPIPP člen 42, 43, 44, 442, 442/1, 442/1-2.
sodba presenečenja - izvedba predlaganih dokazov - spregled pravne osebnosti - prenos poslovanja družbe - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - splošna odškodninska odgovornost - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - vložitev kazenske ovadbe - vložitev obtožnice - pripoznava dolga - odškodninska odgovornost poslovodje
V primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe, ta obveznost pa je po svoji naravi taka oziroma ostaja taka, kot je bila obveznost družbe. Spregled je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznosti družbe, za katere sicer po zakonu ne odgovarja. Ker ostaja narava obveznosti po spregledu pravne osebnosti nespremenjena, za njen obstoj in zastaranje veljajo pravila kot za obstoj in zastaranje „temeljne“, „osnovne“ obveznosti družbe.
Zastaranje zahtevka zaradi spregleda pravne osebnosti začne teči, ko: 1) terjatev do družbe dospe v plačilo in 2) se uresniči eden izmed dejanskih stanov spregleda pravne osebnosti.
Dokazno breme glede odločilnih dejstev po 84. členu ZDR-1 leži na toženi stranki in ga je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Tožena stranka ni uspela dokazati pravočasnost vabila in s tem zagotovitve potrebnega časa za zagovor (85. člen ZDR-1), prav tako pa ni podala drugih dokaznih predlogov v zvezi z datumom vročitve vabila na zagovor. Dvom v pravočasnost vročanja izhaja tudi iz ravnanj tožene stranke v inšpekcijskem postopku, v katerem je predložila zgolj vabilo na zagovor, določen za določen dan, vabila na zagovor za sporni dan pa sploh ni omenjala.
ZFPPIPP člen 256, 329, 331, 331/2, 346, 410, 410/2.
unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - razdelitvena masa - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja rabljenega osebnega avtomobila - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - naloge stečajnega sodišča
Ker do sedaj unovčena stečajna masa ne zadošča za celotno poplačilo vseh prijavljenih terjatev v obsegu, kot je pojasnjeno zgoraj, so izpolnjeni pogoji za prodajo predlagane stečajne mase.
Odločitev, ko je sodišče prve stopnje povsem prepustilo način prodaje upravitelju, ni v skladu z zakonskimi določili o nalogah sodišča.
prekoračitev obtožbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - identiteta med obtožbo in sodbo - kaznivo dejanje davčne zatajitve
Sodišče prve stopnje preseže okvir obtožbe oziroma prekorači obtožbo, če tako spremeni opis dejanja, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete, ali, če sodišče prve stopnje ne reši v celoti predmeta obtožbe, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018710
ZIZ člen 15, 16, 16-2, 16-3, 16-4, 16-5, 56, 56/1. ZPP člen 328, 328/1, 332, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 390, 390/1, 390/2, 408, 408/1, 408/2.
izterjava preživnine - ugovor po izteku roka - poplačilo terjatve - več upnikov - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - osebni stečaj nad dolžnikom - prijava terjatve v stečaju - nedovoljena pritožba - neupravičena oseba - očitna pisna pomota - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - sklep o začasni odredbi - pravnomočna odločitev - prednostne terjatve - terjatev iz naslova zakonite preživnine - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti
Četudi je dolžnik dejansko dolžan po sklepu o začasni odredbi plačevati na račun zakonite zastopnice mesečno preživnino tudi za mld. A. A., je sodišče postopalo pravilno, ko te dolžnikove preživninske obveznosti ni upoštevalo pri presoji, ali je dolžnik že v celoti poplačal izterjevano terjatev. Predmetna izvršba namreč ni bila dovoljena za izterjavo terjatve mld. A. A. po navedenem sklepu o začasni odredbi.