razžalitev - objektivna žaljivost - motenje reda na glavni obravnavi - začasna odstranitev iz sodne dvorane
Pritožba zato nima prav, ko trdi, da je bila zasebni tožilki kršena pravica do pravičnega sojenja. Na glavni obravnavi jo je zastopala pooblaščenka, ki po vrnitvi zasebne tožilke v razpravno dvorano ni predlagala, da se jo ponovno zasliši ali da se ji predstavita izpovedbi navedenih prič, zato sedaj neutemeljeno navaja, da bi sodišče to moralo storiti. ZKP v četrtem odstavku 302. člena namreč določa, da če sodišče odstrani iz sodne dvorane oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca, ki nimata pooblaščenca ali če odstrani njunega zakonitega zastopnika, ki nima pooblaščenca, se glavna obravnava prekine oziroma preloži, dokler si ne vzamejo pooblaščenca. Ker ni šlo za takšen primer, saj je imela zasebna tožilka pooblaščenko, ki jo je na glavni obravnavi zastopala in zanjo opravljala procesna dejanja, pritožba neutemeljeno trdi, da je bila zasebna tožilka prikrajšana in da so bile kršene določbe kazenskega postopka.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 46, 46/1, 47, 47/1.
krajevna pristojnost - naslov dolžnika - sprememba naslova po vložitvi predloga za izvršbo - ustalitev krajevne pristojnosti
Krajevna pristojnost sodišča se presodi takoj, na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, spremembe, ki nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, in ki bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, pa se ne upoštevajo. Zato četudi je upnik po pozivu sodišča naslov dolžnika spremenil, je za presojo krajevne pristojnosti odločilen prvo navedeni naslov dolžnika, saj določbe o ustalitvi pristojnosti prevladajo nad kasnejšo popravo dolžnikovega naslova.
Dokazno breme glede odločilnih dejstev po 84. členu ZDR-1 leži na toženi stranki in ga je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Tožena stranka ni uspela dokazati pravočasnost vabila in s tem zagotovitve potrebnega časa za zagovor (85. člen ZDR-1), prav tako pa ni podala drugih dokaznih predlogov v zvezi z datumom vročitve vabila na zagovor. Dvom v pravočasnost vročanja izhaja tudi iz ravnanj tožene stranke v inšpekcijskem postopku, v katerem je predložila zgolj vabilo na zagovor, določen za določen dan, vabila na zagovor za sporni dan pa sploh ni omenjala.
Tožena stranka za povračilo teh stroškov ne more biti zavezana niti na nepogodbeni pravni podlagi, to je iz naslova obogatitve oziroma iz naslova poslovodstva brez naročila (členi od 190 do 205 Obligacijskega zakonika - OZ). Tožena stranka je omenjeno gozdno posest le upravljala po pogodbi s solastnico M. P., zato bi bila v konkretnem primeru lahko neupravičeno obogatena zgolj omenjena solastnica, saj so iztoževani stroški nastali zgolj za potrebe nepremičnine.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - enakost orožij - odvetniška družba - opravičljivi razlogi za izostanek - zdravniško opravičilo - javna listina - skrbnost dobrega strokovnjaka
Zdravniško opravičilo je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za drugačno (lastno) presojo dejstev, ki se v njem potrjujejo. Nosilec spisa, odvetnik pooblaščene odvetniške družbe je torej nenadno in nepredvidljivo zbolel ter mu je bolezen onemogočala prihod na sporni narok oziroma sodelovanje pri procesnih dejanjih (zaslišanjih ključnih oseb). Drži, da morajo v takšnih primerih odvetniške družbe oziroma odvetniki ravnati s postroženo skrbnostjo (skrbnostjo dobrega strokovnjaka) in ob zadržanosti (posamičnega) odvetnika zagotoviti njegovo nadomeščanje, vendar je pričakovanje, da bodo to lahko oziroma morali storiti v vsakem primeru, prestrogo. Odvetnik odvetniške družbe oziroma nosilec spisa, ki je imel spis pri sebi, ki je vsebinsko poznal predmetni spor, ki je imel dan pred narokom s tožencem sestanek in ki se je pripravil na aktivno sodelovanje na naroku, je namreč nenadoma in nepredvidljivo zbolel. Pritožba ima prav, da ni življenjsko, da bi ob takšnih okoliščinah lahko toženca na spornem naroku enakovredno zastopal drug odvetnik iz pooblaščene odvetniške družbe, ki z zadevo ni bil seznanjen in ki bi si moral predhodno od nosilca spisa zagotoviti sam spis, oziroma da bi se lahko toženec na naroku enakovredno zastopal sam.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00019722
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. ZOZP člen 18. ASVG paragraf 332, 332/1. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 93, 93/1. OZ člen 174.
prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - pravo, ki se uporabi za prehod zahtevkov avstrijskega nosilca zavarovanja - odgovornostna zavarovalnica - zakonita cesija - omejitev višine odškodnine - pravica do tuje nege in pomoči - dodatek za pomoč in postrežbo
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je v skladu s 85. členom Uredbe (ES) št. 883/2004 z dne 29. 4. 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, pravo države, ki ji pripada nosilec (tožeča stranka), merodajno tako glede vprašanja zakonske cesije, kot glede vprašanj vrste in obsega zahtevkov nosilca.
Po avstrijskem pravu terjatev, ki je obstajala v korist subroganta (zavarovanke), preide na subrogiranca (nosilca zavarovanja oziroma tožečo stranko) po samem zakonu. ASVG namreč v prvem odstavku paragrafa 332 (Odškodnina in odgovornost, Prehod odškodninskih zahtevkov na nosilce zavarovanja) takšen prehod zahtevkov (brez kakršnihkoli omejitev) izrecno predpisuje, saj določa, da zahtevek za nadomestilo škode preide na nosilca zavarovanja, v kolikor je le-ta plačila dolžan izvesti.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v drugem odstavku 5. člena določa, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če pa javni uslužbenec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Tretji odstavek 5. člena pa določa primere, ko javni prevoz ni mogoč: če ne obstaja, če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni mogoče uporabiti ali če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer.
neupravičena obogatitev - sponzorska pogodba - pogodba o sponzorstvu
Zgolj zaradi uporabljenega kriterija razdelitve kupnine med glavne člane ni mogoče ugotoviti, da bi bila tožena stranka kakor koli prikrajšana. Zneske opravnin in licenčnin, ki jih je nesporno plačevala, je prejemala V. E. in ne tožena stranka, za te opravnine in licenčnine je tožeča stranka navsezadnje tudi prejemala od V. E. nasprotno dajatev. Ker na strani tožeče stranke ni bilo prikrajšanja, ni bilo neupravičene obogatitve.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost organizatorja športnega tekmovanja - dirka - motoristična dirka - soprispevek - prehitra vožnja motorista - vzročna zveza - ugovor glede temelja tožbenega zahtevka
V sodni praksi se odškodninska odgovornost organizatorja prireditve športnikom praviloma presoja po krivdnem načelu, kadar je odgovornost organizatorja prireditve utemeljena na pogodbenem razmerju z udeleženci, tudi na pogodbeni odškodninski odgovornosti. Le izjemoma, ko so izpostavljene posebno nevarne okoliščine, je bila vzpostavljena objektivna odgovornost, in sicer v primerih, kjer je do poškodb prišlo med izvajanjem športnih aktivnosti, ki so bile del usposabljanja v okviru službenih obveznosti, ki jih udeleženci niso mogli odkloniti. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre.
URS člen 26. ZPP člen 153, 226, 226/1. OZ člen 352. ZPIZ-2 člen 152, 153, 154.
odgovornost države za protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodišča - postavitev sodnega tolmača - nagrada in stroški sodnega tolmača - manjkajoči predujem - naročilo (mandatna pogodba) - predujem za izvedbo dokazov - opustitev izvedbe dokaza - zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - odmera prispevka - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - trditveno in dokazno breme
Tožnikova trditev, da je bila z njegovo postavitvijo za tolmača med državo (sodiščem) in njim sklenjena mandatna pogodba, ni utemeljena, saj gre za posebno razmerje, ki nastane v pravdnem postopku in se o njem tudi odloča v tem postopku (glej stališče v zadevi VSL sklep I Cpg 242/1999 z dne 17. 2. 2000).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019063
OZ člen 28, 104, 104/1, 105, 105/3, 111, 111/2. ZPP člen 212.
javna dela - kršitev pogodbe - nenamenska poraba sredstev - razveza pogodbe - trditveno in dokazno breme - izjava o odstopu od pogodbe
Pogodba se avtomatično razveže v primerih neizpolnitve pogodbene obveznosti (primerjaj prvi odstavek 104. člena ter tretji odstavek 105. člena OZ), ne pa tudi v primeru zatrjevanih kršitev pogodbenih obveznosti. V slednjem primeru učinkuje izjava o uresničitvi odstopne pravice šele potem, ko jo prejeme odstopni zavezanec, kar pomeni, da mora biti odstop od pogodbe nasprotni stranki izjavljen.
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Med pravdnima strankama je nesporno, da tožeča stranka tožbe ni umaknila zato, ker bi tožene stranke izpolnile zahtevek. Drugi razlogi, zaradi katerih se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, niso pomembni.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019431
ZIZ člen 192, 192/1. ZPPDID člen 2, 2/2.
postopek za delitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravnomočno končan postopek - družbenik izbrisane družbe - prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na pravnomočno končan postopek prodaje nepremičnine prekinitev izvršilnih postopkov na podlagi ZPPDID ni ovira za nadaljevanje predmetnega nepravdnega postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča postopek poplačila terjatev ne more ovirati postopka delitve solastnega premoženja.
ZFPPIPP člen 121, 383a, 383a/3, 401, 401/1, 401/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve - neizpolnjevanje obveznosti - razlogi za opustitev - rojstvo otroka - pritožbene novote - dejstva, pomembna za odločitev - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu
Smisel mesečnega poročanja je seznanitev upravitelja z dejanji, ki jih opravi dolžnik zato, da bi našel zaposlitev. Obveznost dolžnika pa ni le obveščanje samo po sebi, pač pa tudi iskanje zaposlitve. Pri presoji, ali gre za takšne kršitve, zaradi katerih bi bil utemeljen ugovor proti odpustu obveznosti, pa je potrebno upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik določeno obveznost opustil.
Ker se je dolžnica z izjavo upraviteljice seznanila šele iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, predstavljajo pritožbene trditve dolžnice, s katerimi izpodbija v tej izjavi upraviteljice zatrjevana dejstva, dopustno pritožbeno novoto. Dejstva in dokazi, ki jih je predložila dolžnica, so za odločitev relevantni, ker mora sodišče presoditi, ali je dolžnica v skladu z vsebino zaveze, ki jo je dala na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, v treh mesecih poročala upraviteljici.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00020668
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/3.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - uporaba meril in kriterijev - izvedensko mnenje
Sodišče je pravilno uporabilo pravilo iz tretjega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ko je pri ugotovitvi pripadajočega zemljišča upoštevalo tudi dejanske prostorske možnosti obravnavanega območja oziroma njihovo pomanjkanje. Naloga sodišča ni, da v končnem (meritornem) sklepu natančno povzame vsa opravljena procesna dejanja, vključno z vsemi parcelacijami, ki jih je tekom postopka opravil izvedenec, temveč da pojasni vsebinske razloge za ugotovitev pripadajočega zemljišča.
podjemna pogodba - predmet pogodbe - izvedena dela po pogodbi - dogovor o ceni - pogodba o slikopleskarskih delih - sprejem ponudbe - pobot - posredna (refleksna) škoda
V konkretni situaciji, ko je toženec zanikal obstoj dogovora o ceni kitanja, bi moral tožnik bodisi pojasniti okoliščine sklenjenega dogovora ali pa zatrjevati, da cena ni bila dogovorjena in da predstavlja cena 1 EUR/m2 običajno plačilo za opravljeno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00020156
ZFPPIPP člen 9, 34,35, 42, 408, 409, 427, 427/2, 442, 442/1-1. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4. ZZ člen 49, 49/2. ZPP člen 286.
uveljavljanje denarne terjatve - različne pravne podlage - spregled pravne osebnosti - predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti - neupravičena obogatitev - začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda - razbremenitev odgovornosti - družbenik - ustanovitelj zavoda - akt o ustanovitvi - vsebina listine - spornost - aktivno ravnanje družbenika - zloraba družbe - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - izguba - prezadolženost - poslovanje družbe - neposlovanje družbe - vzrok za neizpolnitev - plačilna sposobnost - pravočasne trditve - sprememba trditvene podlage v pritožbenem postopku - nekrivdno navajanje dejstev in dokazov
V skladu z določbo 409. člena ZFPPIPP s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno. Glede na navedeno je za odločitev o tožbenem zahtevku zoper drugo toženko odločilno, ali je vtoževana terjatev, ki ni terjatev iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, nastala pred začetkom postopka osebnega stečaja.
Obveznost Zavoda do tožnika, za katero naj bi druga toženka odgovarjala na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti v smislu 8. člena ZGD-1, je po tožbenih trditvah nastala v letu 2011 (torej pred začetkom psotopka osebnega stečaja v letu 2015). Odgovornost družbenika za obveznosti družbe na podlagi 8. člena ZGD-1 sicer lahko oziroma praviloma nastane kasneje kot obveznost družbe. Nastane namreč šele, ko so izpolnjeni vsi pogoji za spregled pravne osebnosti. Ti pa bi bili lahko v konkretnem primeru izpolnjeni najkasneje v letu 2013, ko je bil Zavod izbrisan iz sodnega registra. Podlaga za spregled pravne osebnosti je namreč zloraba pravne osebe, do te pa lahko po naravi stvari pride le v obdobju, ko družba (še) obstaja.
V zvezi z določbo drugega odstavka 49. člena ZZ, po kateri je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, je trditveno in dokazno breme za (delno) razbremenitev odgovornosti za obveznosti zavoda na ustanovitelju in ne na tožniku.
Tudi za uporabo določb o spregledu pravne osebnosti bistveno, ali je prvi toženec osebno odgovorni družbenik. Plačilo terjatve do pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, je namreč mogoče na podlagi spregleda pravne osebnosti zahtevati le od drugih družbenikov in ne od tistih, ki so osebno odgovorni (1. točka prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP).
Prvemu tožencu, ki je šele v ponovljenem sojenju, potem, ko je iz prve pritožbe tožnika (prvič jasno) izhajalo, da odgovornost prvega toženca gradi tudi na določbi 49. člena ZZ, navedel, da v skladu z aktom o ustanovitvi ne odgovarja za obveznosti Zavoda, ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja oziroma mu ni mogoče pripisati krivde za to, da navedenih trditev in dokazov zanje ni ponudil že v prvem sojenju, do prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), pa čeprav je dolžan kot ustanovitelj Zavoda poznati določbe ZZ in je na ustanovitelju trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti za obveznosti zavoda.
Prvi toženec kot ustanovitelj ni odgovoren za obveznosti Zavoda na podlagi 49. člena ZZ, odgovoren tudi ni po določbi 8. člen ZGD-1.
Spregled pravne osebnosti po 2. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1 je mogoč le, če je poleg zlorabe pravne osebe podano tudi oškodovanje upnikov, zato je v konkretnem primeru odločilno, ali je imelo opisano ravnanje prvega toženca (povzročitev izbrisa Zavoda iz sodnega registra), do katerega je prišlo v letu 2013, za posledico oškodovanje upnikov Zavoda (tožnika), česar pa tožniku ni uspelo dokazati. Tudi niso dokazani pogoji za spregled pravne osebnosti po 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1.
Zavod je imel po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe že po izvedbi Festivala Y v letu 2011 izgubo in je bil (pre)zadolžen (na to opozarja tudi sam tožnik v pritožbi), tožnik pa tudi ni zatrjeval in dokazoval, da je Zavod ob izbrisu v letu 2013 sploh še posloval. Glede na ugotovitve, da je imel Zavod v letu 2011 izgubo in je bil prezadolžen ter ob odsotnosti trditev, da je Zavod ob izbrisu sploh še posloval, povzročitve izbrisa Zavoda iz sodnega registra brez likvidacije ni mogoče šteti kot vzrok za neplačilo sporne terjatve tožniku s strani Zavoda oziroma za oškodovanje upnikov (tožnika), saj Zavod (očitno) tudi, če ne bi bil izbrisan, ne bi bil sposoben poravnati sporne obveznosti do tožnika. To, ali je Zavod v letu 2013 posloval, je bistveno, saj v kolikor bi posloval, bi to pomenilo, da obstoji vsaj teoretična možnost, da postane plačilno sposoben, ta možnost pa bi zaradi izbrisa Zavoda dokončno prenehala, vendar pa tožnik trditev v tej smeri ni podal, še manj dokazal.
Dejstvo, da je prvi toženec jamčil s svojim premoženjem za obveznosti Zavoda, ne pomeni, da je bil osebno odgovorni ustanovitelj. V skladu z 49. členom ZZ je namreč odločilna vsebina ustanovitvenega akta Zavoda, iz katere pa, kot že pojasnjeno, izhaja, da ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti Zavoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018710
ZIZ člen 15, 16, 16-2, 16-3, 16-4, 16-5, 56, 56/1. ZPP člen 328, 328/1, 332, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 390, 390/1, 390/2, 408, 408/1, 408/2.
izterjava preživnine - ugovor po izteku roka - poplačilo terjatve - več upnikov - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - osebni stečaj nad dolžnikom - prijava terjatve v stečaju - nedovoljena pritožba - neupravičena oseba - očitna pisna pomota - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - sklep o začasni odredbi - pravnomočna odločitev - prednostne terjatve - terjatev iz naslova zakonite preživnine - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti
Četudi je dolžnik dejansko dolžan po sklepu o začasni odredbi plačevati na račun zakonite zastopnice mesečno preživnino tudi za mld. A. A., je sodišče postopalo pravilno, ko te dolžnikove preživninske obveznosti ni upoštevalo pri presoji, ali je dolžnik že v celoti poplačal izterjevano terjatev. Predmetna izvršba namreč ni bila dovoljena za izterjavo terjatve mld. A. A. po navedenem sklepu o začasni odredbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022999
ZKP člen 357, 357/1-3. KZ-1 člen 196, 196/1. ZDR-1 člen 217, 217/1-27.
kršitev temeljnih pravic delavcev - opis kaznivega dejanja - prekršek in kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - zavrnilna sodba
V konkretni zadevi se dejstva, ki jih vsebuje opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, prekrivajo z opisom dejanja prekrška iz pravnomočne odločbe o prekršku, za katerega sta bila obdolženec in obdolžena pravna oseba že obravnavana in pravnomočno kaznovana. Izdaja zavrnilne sodbe je zato pravilna in utemeljena na določbi 3. točke prvega odstavka 357. člena ZKP.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 233, 233/7, 233/8.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - posebna stečajna masa - preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - poplačilo ločitvenega upnika - predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka - vračilo predujma
Tudi če se bo lahko poplačalo le pritožnika (ločitvenega upnika), je bilo treba opraviti preizkus terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, zato po oceni višjega sodišča tudi ti stroški predstavljajo stroške v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, brez oprave teh dejanj pa ni mogoče končati stečajnega postopka. Iz sklepa o preizkusu terjatev je razvidno, da je upravitelj preizkusil le 6 terjatev, od tega dve terjatvi pritožnika, zato se v tem primeru vprašanje potrebnosti in smiselnosti preizkusa vseh terjatev ne postavlja. Ker je upravitelj preizkusil terjatve, mu za to pripada nagrada.