ZPP člen 180, 180/1, 189, 189/2, 318. ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - popolnost in sklepčnost tožbe - konkretiziranost trditev - ugovor litispendence - podjetniško premoženje - obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem - vsebina tožbenega zahtevka
V primerih, ko tudi podjetniško organizirano premoženje (s.p.) zaradi izpolnjenosti zakonskih pogojev predstavlja skupno premoženje (oziroma njegov del), potem (bivša) zakonca (zunajzakonska partnerja) za vse v zvezi z njim nastale obveznosti nerazdelno odgovarjata že po samem zakonu. Zato obstoja te odgovornosti (obveznosti) v okviru tožbe na ugotovitev skupnega premoženja ni potrebno posebej uveljavljati.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1.
odmera nagrade izvedencu - pisna izdelava izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je zmotno izvedencu priznalo izdelavo dveh izvedeniških mnenj, kot ju je priglasil, t.j. poleg izdelave pisnega izvedenskega mnenja - zahtevno mnenje - v višini 276,00 EUR, še izdelavo skice sodnega ogleda - manj zahtevno mnenje - v višini 184,00 EUR. Ne gre namreč za dve izvedeniški mnenji, temveč skupaj eno izvedeniško mnenje, zato je dodatni znesek v višini 184,00 EUR sodišče izvedencu priznalo neutemeljeno.
nastanek obveznosti - sklenitev pogodbe - zapadlost terjatve - prijava v stečajnem postopku - stroški stečajnega postopka
Pogodba o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je nastala terjatev, vtoževana v obravnavani zadevi, je sklenjena 11. 4. 2013. S sklenitvijo pogodbe nastanejo obveznosti, tudi sedaj vtoževana terjatev, medtem ko je zapadlost terjatve lahko sočasna s sklenitvijo pogodbe ali kasnejša in pomeni časovni trenutek, ko upnik lahko zahteva izpolnitev.
Pri vtoževnih terjatvah ne gre za terjatve, ki bi izhajale iz pogodbe sklenjene od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka (ta se je pri toženi stranki začel 24. 9. 2013) in zgolj takšnih terjatev, pravno dopustnih skladno z določbo 151. člena ZFPPIPP in v zvezi z drugim odstavkom 298. člena ZFPPIPP (veljavnega v času začetka stečajnega postopka nad toženo stranko) ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, ker sodijo med občasne stroške stečajnega postopka skladno z določbo 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
Prav ima pritožba, da gre pri vtoževani terjatvi za terjatev iz pogodbe, sklenjene pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato ne šteje kot strošek stečajnega postopka in zanjo ne velja posebna ureditev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost organizatorja športnega tekmovanja - dirka - motoristična dirka - soprispevek - prehitra vožnja motorista - vzročna zveza - ugovor glede temelja tožbenega zahtevka
V sodni praksi se odškodninska odgovornost organizatorja prireditve športnikom praviloma presoja po krivdnem načelu, kadar je odgovornost organizatorja prireditve utemeljena na pogodbenem razmerju z udeleženci, tudi na pogodbeni odškodninski odgovornosti. Le izjemoma, ko so izpostavljene posebno nevarne okoliščine, je bila vzpostavljena objektivna odgovornost, in sicer v primerih, kjer je do poškodb prišlo med izvajanjem športnih aktivnosti, ki so bile del usposabljanja v okviru službenih obveznosti, ki jih udeleženci niso mogli odkloniti. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre.
ZPPDID člen 1. ZFPPIPP člen 35, 36, 37, 38, 39, 42, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2, 442/3.
prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost poslovodje - odgovornost poslovodje za škodo - odgovornost družbenika izbrisane družbe
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženca kot poslovodje izbrisane družbe, medtem ko je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na zakonsko določbo, ki se nanaša na postopke zoper družbenike izbrisanih družb. Ker gre za zahtevke z različno dejansko in pravno podlago, pritožnik utemeljeno navaja, da 1. člen ZPPDID ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi bilo mogoče utemeljiti prekinitev obravnavanega postopka.
Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev in je zato pravilna prepoved razpolaganja s spornimi nepremičninami lahko zgolj v celoti. Čeprav tožnica zahteva, da se na ugotovljenem skupnem premoženju določi delež do polovice, se izdana začasna odredba pravilno glasi na celoto.
ZPP člen 286, 286/1, 286/4. OZ člen 131, 131/1, 174, 174/1, 179, 179/1, 180.
odgovornost za škodo na javnih površinah, ki so javno dobro - odgovornost upravljalca javnega dobra - soprispevek oškodovanca - razpravno načelo - prekluzija dejstev in dokazov - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - posebno težka invalidnost - stroški zdravljenja - trajno povečane potrebe
Dolžnost lastnika oziroma upravljalca nepremičnine je, da odvrača vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost za nastanek škode in sprejema ukrepe, potrebne za varno uporabo te površine (ne glede na to, ali je bila klančina objekt vodne infrastrukture ali ne).
Nedopustno ravnanje oziroma opustitev, ki je predpostavka krivdne odškodninske odgovornosti, ni le ravnanje v nasprotju s tistim, kar nalagajo pozitivni predpisi, temveč tudi ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Če ni predpisa, ki bi nalagal neko dolžno ravnanje, se protipravnost presoja po merilu, ali je bilo mogoče predvideti, da bo opustitev dolžnega ravnanja privedla do škodne posledice.
Prva toženka bi lahko pričakovala, da bo kakšen od številnih mimoidočih navedeno relativno položno klančino uporabil tudi za dostop do morja, zato bi morala na primeren način informirati uporabnike, da gre za območje nenaravnega spolzkega spusta v morje, ki je namenjeno za spust plovil v morje, bodisi s postavitvijo opozorilne table, bodisi s fizično preprečitvijo, torej bi jih morala informirati o nevarnosti predmetnega območja, ki je bilo ravno zaradi konstrukcije (položnosti) privlačnejše in zato nevarnejše za dostop v morje.
Oškodovanec je upravičen ne le do povračila potrebnih stroškov zdravljenja, temveč tudi do tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine, kamor vsekakor sodijo stroški, ki so prvemu tožniku nastali zaradi prilagoditve stanovanja in opreme za potrebe invalida, kot na primer doplačilo za stol za kopalno kad, za terapevtske blazine...
Ker je odločitev o dajatvenem zahtevku odvisna od odločitve o pobotnem ugovoru, je ta kršitev lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, s katero je bilo tožencu naloženo plačilo denarne terjatve. Slednja je tako obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo skupaj z izrekom o stroških razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ugotovljene kršitve ni mogoče odpraviti z dopolnilno sodbo, saj je izrek sodbe pri ugovoru procesnega pobotanja sicer tričlenski, vendar enoten.
lastninska tožba (rei vindicatio) - vrnitev stvari - negatorna (opustitvena) tožba - protipravno vznemirjanje lastnika - prepoved vznemirjanja lastnika - javno dobro - dejansko stanje - dokazno breme
Za utemeljenost zahtevka za odstranitev stvari (in za prepoved nadaljnjega tovrstnega vznemirjanja) na podlagi 99. člena SPZ mora tožnik dokazati, da je toženec tisti, ki ga je protipravno vznemirjal pri izvrševanju njegove lastninske pravice bodisi tisti, ki je dal nalog za vznemirjanje, oziroma v čigar korist je bilo vznemirjenje izvršeno, pa je tako ravnanje odobril oziroma z njim soglašal.
stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - služnost hoje - grajeno javno dobro - povezava z javno cesto - bistveno spremenjene okoliščine - koristnost služnostne poti
Dejstvo, da gospodujoča nepremičnina kasneje pridobi svojo lastno zvezo z javnim cestnim omrežjem, je lahko okoliščina, ki pomeni bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti. Če bi ta zveza obstajala že v času ustanovitve, lastnik služečega zemljišča z lastnikom gospodujočega zemljišča ne bi sklenil pravnega posla o ustanovitvi služnosti. Čeprav služnost poti še naprej pomeni korist za gospodujočo nepremičnino, njeno prenehanje utemeljujejo spremenjene okoliščine in močnejši interes izvrševanja lastninske pravice na služečem zemljišču.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - sodna poravnava - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - otrokova korist - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - volja otroka - stiki - pravica staršev do stikov z otrokom
Po ugotovitvah izvedenke nobeden od staršev sam po sebi ni ogrožajoč za razvoj A. A., ampak je ogrožajoč njun medsebojni patološki odnos. Za odločitev je zato ključnega pomena jasno izražena volja in želja v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje 17 let stare A. A., ki je nedvomno sposobna razumeti izraženo voljo in njene posledice, da še naprej ostane pri očetu, pri katerem živi že vse od jeseni 2016 dalje.
Starš ima sicer pravico do stikov z otrokom, vendar pa toženki stiki s hčerjo niso bili onemogočeni, odvzeti ali omejeni. Siljenje otroka, ki je v fazi pubertetno-adolescentnega obdobja v stike z materjo, katerih si ne želi, bi kvečjemu doseglo nasprotni učinek, kot ga zasleduje toženka.
ZIZ člen 167, 170, 170/1, 170/2, 243, 244, 244/2. ZZK-1 člen 87, 87/3.
litispendenca - izvršilni postopek - pridobitev zastavne pravice
Če je upnik v izvršilnem postopku pridobil zastavno pravico in bo izvršilno sodišče opravljalo nadaljnja izvršilna dejanja, ne more upnik za isto terjatev na isto sredstvo in predmet ponovno pridobiti zastavne pravice. V prvem izvršilnem dejanju na nepremičnino je zajeto dejanje zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. V izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja se pravila o litispendenci uporabljajo smiselno.
sodni postopek za ureditev meje - domneva močnejše pravice - potek meje v naravi - uporaba zemljišča - priposestvovanje dela nepremičnine - potek priposestvovalne dobe - stanje v zemljiškem katastru - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dokazna ocena
Glede na neskladje med katastrskim stanjem in stanjem v naravi in glede na to, da meja še ni bila urejena, se nasprotni udeleženec ni mogel zanesti na stanje v katastru.
zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - prispevki za socialno zavarovanje - sorazmerni del - obvezno zavarovanje v prometu - zapadlost odškodninske terjatve
Določba 311. člena ZPP določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je zapadla do konca glavne obravnave. Če terjatev do konca glavne obravnave ne zapade, mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti in takšna presoja pomeni ne le procesno pravno odločitev temveč tudi odločitev po materialnem pravu. Določbo prvega odstavka 18. člena ZOZP, da je z zavarovanjem krit sorazmerni del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, je razumeti tako, da bo šele s poplačilom odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote zapadla v plačilo zavarovana terjatev tožeče stranke. Drugačna razlaga bi pomenila, da sta poplačilo ostalih oškodovancev in višina zavarovalne vsote, kot pravni dejstvi, ki se morata uresničiti, da bo smela terjati poplačilo tožeča stranka, sami sebi namen. Pa nista, ker ju je potrebno razlagati tako, da je šele z njuno izpolnitvijo, tožeča stranka pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti in šele tedaj začne teči zastaranje njene terjatve.
neupravičena obogatitev - sponzorska pogodba - pogodba o sponzorstvu
Zgolj zaradi uporabljenega kriterija razdelitve kupnine med glavne člane ni mogoče ugotoviti, da bi bila tožena stranka kakor koli prikrajšana. Zneske opravnin in licenčnin, ki jih je nesporno plačevala, je prejemala V. E. in ne tožena stranka, za te opravnine in licenčnine je tožeča stranka navsezadnje tudi prejemala od V. E. nasprotno dajatev. Ker na strani tožeče stranke ni bilo prikrajšanja, ni bilo neupravičene obogatitve.
ustno sklenjena pogodba - dokazna ocena - stvarne napake stvari - pravočasno grajanje - trditveno in dokazno breme
Tožnica je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostila v smeri, da je izkazala, da je svoje delo opravila in toženca pozvala, da naročene torbice prevzame. S tem se je na toženca prevalilo trditveno in dokazno breme, da je torbice pravi čas in upravičeno grajal.
neupravičena pridobitev - verzija - neupravičena uporaba tuje stvari - dejanska razlastitev - prikrajšanje - obogatitev - obogatitveno načelo
Razlastitveni upravičenec lahko v primeru dejanske razlastitve uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ, vendar skladno z obogatitvenim načelom ne more zahtevati več, kot je njegovo prikrajšanje.
ZPP člen 158, 161, 161/1, 161/3, 161/4. ZIZ člen 168.
tožba na vpis lastninske pravice na dolžnika - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - nujno sosporništvo na pasivni strani - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - izpolnitev dolžnika - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - nujni sosporniki
Tožba na podlagi 168. člena ZIZ je namenjena uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim zaradi varovanja interesov upnika, ki se ne more poplačati iz dolžnikove nepremičnine, ker slednji ne vpiše svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Poleg dolžnikov (prvih treh tožencev) mora biti zaradi zemljiškoknjižnih pravil v njej zajet tudi zemljiškoknjižni lastnik, skupaj imajo položaj nujnih sospornikov.
Po umiku tožbe, ki je bil posledica izpolnitve zahtevka, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP prvim trem tožencem naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka, zahtevo za povrnitev stroškov četrte toženke (kot zemljiškoknjižne lastnice) pa pravilno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00020156
ZFPPIPP člen 9, 34,35, 42, 408, 409, 427, 427/2, 442, 442/1-1. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4. ZZ člen 49, 49/2. ZPP člen 286.
uveljavljanje denarne terjatve - različne pravne podlage - spregled pravne osebnosti - predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti - neupravičena obogatitev - začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda - razbremenitev odgovornosti - družbenik - ustanovitelj zavoda - akt o ustanovitvi - vsebina listine - spornost - aktivno ravnanje družbenika - zloraba družbe - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - izguba - prezadolženost - poslovanje družbe - neposlovanje družbe - vzrok za neizpolnitev - plačilna sposobnost - pravočasne trditve - sprememba trditvene podlage v pritožbenem postopku - nekrivdno navajanje dejstev in dokazov
V skladu z določbo 409. člena ZFPPIPP s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno. Glede na navedeno je za odločitev o tožbenem zahtevku zoper drugo toženko odločilno, ali je vtoževana terjatev, ki ni terjatev iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, nastala pred začetkom postopka osebnega stečaja.
Obveznost Zavoda do tožnika, za katero naj bi druga toženka odgovarjala na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti v smislu 8. člena ZGD-1, je po tožbenih trditvah nastala v letu 2011 (torej pred začetkom psotopka osebnega stečaja v letu 2015). Odgovornost družbenika za obveznosti družbe na podlagi 8. člena ZGD-1 sicer lahko oziroma praviloma nastane kasneje kot obveznost družbe. Nastane namreč šele, ko so izpolnjeni vsi pogoji za spregled pravne osebnosti. Ti pa bi bili lahko v konkretnem primeru izpolnjeni najkasneje v letu 2013, ko je bil Zavod izbrisan iz sodnega registra. Podlaga za spregled pravne osebnosti je namreč zloraba pravne osebe, do te pa lahko po naravi stvari pride le v obdobju, ko družba (še) obstaja.
V zvezi z določbo drugega odstavka 49. člena ZZ, po kateri je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, je trditveno in dokazno breme za (delno) razbremenitev odgovornosti za obveznosti zavoda na ustanovitelju in ne na tožniku.
Tudi za uporabo določb o spregledu pravne osebnosti bistveno, ali je prvi toženec osebno odgovorni družbenik. Plačilo terjatve do pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, je namreč mogoče na podlagi spregleda pravne osebnosti zahtevati le od drugih družbenikov in ne od tistih, ki so osebno odgovorni (1. točka prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP).
Prvemu tožencu, ki je šele v ponovljenem sojenju, potem, ko je iz prve pritožbe tožnika (prvič jasno) izhajalo, da odgovornost prvega toženca gradi tudi na določbi 49. člena ZZ, navedel, da v skladu z aktom o ustanovitvi ne odgovarja za obveznosti Zavoda, ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja oziroma mu ni mogoče pripisati krivde za to, da navedenih trditev in dokazov zanje ni ponudil že v prvem sojenju, do prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), pa čeprav je dolžan kot ustanovitelj Zavoda poznati določbe ZZ in je na ustanovitelju trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti za obveznosti zavoda.
Prvi toženec kot ustanovitelj ni odgovoren za obveznosti Zavoda na podlagi 49. člena ZZ, odgovoren tudi ni po določbi 8. člen ZGD-1.
Spregled pravne osebnosti po 2. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1 je mogoč le, če je poleg zlorabe pravne osebe podano tudi oškodovanje upnikov, zato je v konkretnem primeru odločilno, ali je imelo opisano ravnanje prvega toženca (povzročitev izbrisa Zavoda iz sodnega registra), do katerega je prišlo v letu 2013, za posledico oškodovanje upnikov Zavoda (tožnika), česar pa tožniku ni uspelo dokazati. Tudi niso dokazani pogoji za spregled pravne osebnosti po 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1.
Zavod je imel po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe že po izvedbi Festivala Y v letu 2011 izgubo in je bil (pre)zadolžen (na to opozarja tudi sam tožnik v pritožbi), tožnik pa tudi ni zatrjeval in dokazoval, da je Zavod ob izbrisu v letu 2013 sploh še posloval. Glede na ugotovitve, da je imel Zavod v letu 2011 izgubo in je bil prezadolžen ter ob odsotnosti trditev, da je Zavod ob izbrisu sploh še posloval, povzročitve izbrisa Zavoda iz sodnega registra brez likvidacije ni mogoče šteti kot vzrok za neplačilo sporne terjatve tožniku s strani Zavoda oziroma za oškodovanje upnikov (tožnika), saj Zavod (očitno) tudi, če ne bi bil izbrisan, ne bi bil sposoben poravnati sporne obveznosti do tožnika. To, ali je Zavod v letu 2013 posloval, je bistveno, saj v kolikor bi posloval, bi to pomenilo, da obstoji vsaj teoretična možnost, da postane plačilno sposoben, ta možnost pa bi zaradi izbrisa Zavoda dokončno prenehala, vendar pa tožnik trditev v tej smeri ni podal, še manj dokazal.
Dejstvo, da je prvi toženec jamčil s svojim premoženjem za obveznosti Zavoda, ne pomeni, da je bil osebno odgovorni ustanovitelj. V skladu z 49. členom ZZ je namreč odločilna vsebina ustanovitvenega akta Zavoda, iz katere pa, kot že pojasnjeno, izhaja, da ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti Zavoda.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izvedensko mnenje - spoznavna kriza - odgovornost po enakih delih - voznik neznanega vozila
Določilo tretjega odstavka 154. člena OZ se ne uporablja zgolj v primerih, če za nezgodo ni kriv nobeden od udeležencev, temveč tudi v primerih, če krivde nikomur ni mogoče dokazati.