ZKP člen 41, 41/2, 42, 42/5, 44, 44/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 23.
izločitev izvedenca - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - prepozna vloga - zavrženje zahteve za izločitev - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - obrazloženost odločbe - bistvene kršitve določb zkp - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Po določbi petega odstavka 42. člena ZKP se v primeru, če je stranka ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 41. člena ZKP, zahteva za izločitev v celoti ali deloma zavrže, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrže, pa ni pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo, da je predlog za izločitev izvedenca prepozen, ga je (pravilno) zavrglo, takšna odločitev pa glede na citirano določbo petega odstavka 42. člena ZKP pomeni, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno poudarilo, da izvedensko mnenje ne predstavlja nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 83. člena ZKP, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj ne obstajajo okoliščine iz 251. člena ZKP, da se sodna odločba ne bi smela opirati na to izvedensko mnenje. S temi razlogi je po mnenju višjega sodišča v celoti zadostilo zahtevi po obrazloženosti sprejete odločitve, še posebej ob dejstvu, ko zagovorniki v predlogu za izločitev izvedenskega mnenja ne navajajo nobenih utemeljenih razlogov za izločitev dokazov, ki jih določata 18. in 251. člen ZKP.
zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika po uradni dolžnosti - kršitev pravice obdolženca do obrambe
Že v zahtevi za svojo razrešitev, kot tudi obravnavani pritožbi, zagovornica sama zatrjuje in poudarja, da je njeno sodelovanje z obdolžencem povsem onemogočeno, kar ji posledično onemogoča kakovostno opravljanje zaupanega dela in učinkovito obrambo obdolženca. V situaciji, ko zagovornik sam izpostavlja in zahteva svojo razrešitev zaradi neobstoječega medsebojnega zaupanja z obdolžencem, je po mnenju višjega sodišča realno težko pričakovati, da se bo maksimalno angažiral pri obdolženčevi obrambi. V takem primeru pa dejansko lahko nastopijo okoliščine, ki bi lahko povzročile nevarnost kršitve pravice do obrambe obdolženca, kot utemeljeno poudarja zagovornica.
stvarna napaka predmeta prodajne pogodbe - motorno vozilo - pravica do odstopa od pogodbe - izguba pravice - pravica zahtevati vračilo danega - obveznost vrnitve - dolžnost vrnitve prejetega - zavrnitev - zavrnitev delne izpolnitve - izpolnitvena zamuda - upniška zamuda - nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja - položitev stvari - hramba stvari pri tretji osebi - jamčevalni zahtevek - povrnitev škode - posredna (refleksna) škoda
Nevarnost poškodovanja in uničenja z nastopom zamude preide na dolžnika le glede naključnega poškodovanja stvari, zato tožnik neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba upoštevati stanje vozila na dan odstopa od pogodbe. Ker vozila ne more več vrniti v stanju, kot ga je prejel, za to stanje pa je odgovoren on (avto je zaupal v shrambo (sam, brez sklepa sodišča) servisu, ki za vozilo ni ustrezno skrbel), z zahtevkom za jamčevanje ne more uspeti.
ZST-1 člen 34, 34/4, 34a, 34a/2, 34a/7. ZPP člen 105a, 105a/3.
plačilo sodne takse - umik pritožbe - sodna taksa za umik pritožbe - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga - rok za plačilo sodne takse - vročitev priporočeno po pošti - začetek teka roka za plačilo sodne takse - umik tožbe zaradi neplačila sodne takse
Pritožnik zmotno meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo arbitrarno, ko ga je v dopisih pozivalo oziroma obveščalo po določbi sedmega odstavka 34.a člena ZST-1. Za opozorilo po navedeni določbi ni potrebno izdati ponovnega sklepa, ampak je dovolj dopis, ki je vročen priporočeno.
stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - služnost hoje - grajeno javno dobro - povezava z javno cesto - bistveno spremenjene okoliščine - koristnost služnostne poti
Dejstvo, da gospodujoča nepremičnina kasneje pridobi svojo lastno zvezo z javnim cestnim omrežjem, je lahko okoliščina, ki pomeni bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti. Če bi ta zveza obstajala že v času ustanovitve, lastnik služečega zemljišča z lastnikom gospodujočega zemljišča ne bi sklenil pravnega posla o ustanovitvi služnosti. Čeprav služnost poti še naprej pomeni korist za gospodujočo nepremičnino, njeno prenehanje utemeljujejo spremenjene okoliščine in močnejši interes izvrševanja lastninske pravice na služečem zemljišču.
URS člen 26. ZPP člen 153, 226, 226/1. OZ člen 352. ZPIZ-2 člen 152, 153, 154.
odgovornost države za protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodišča - postavitev sodnega tolmača - nagrada in stroški sodnega tolmača - manjkajoči predujem - naročilo (mandatna pogodba) - predujem za izvedbo dokazov - opustitev izvedbe dokaza - zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - odmera prispevka - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - trditveno in dokazno breme
Tožnikova trditev, da je bila z njegovo postavitvijo za tolmača med državo (sodiščem) in njim sklenjena mandatna pogodba, ni utemeljena, saj gre za posebno razmerje, ki nastane v pravdnem postopku in se o njem tudi odloča v tem postopku (glej stališče v zadevi VSL sklep I Cpg 242/1999 z dne 17. 2. 2000).
ZIZ člen 38, 38/5, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 55, 55/1, 57, 58, 58/1, 165, 243. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
neobrazložen ugovor - obrazložen ugovor - obrazložen ugovor dolžnika - ugovorni razlog - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - plačilo prispevkov - davčni postopek - zavarovanje denarne terjatve
Seznam izvršilnih naslovov je zbir odločb, s katerimi so bile odmerjene posamezne obveznosti v predpisanih postopkih in izvršilno sodišče ne more presojati zakonitosti in pravilnosti posameznega izvršilnega naslova. Na izvršilni naslov je sodišče, zaradi načela stroge formalne legalitete vezano in ga ne sme spreminjati, niti se spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Vse morebitne nepravilnosti pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama bi morala dolžnica uveljavljati v predhodnem davčnem postopku.
Potrebni stroški so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic, tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi. Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je zato treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku.
Kljub temu da je sodišče prve stopnje upnika pozvalo k podaji odgovora na ugovor, upnik v konkretni zadevi s svojimi navedbami ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje o ugovoru. V ugovoru je namreč dolžnica sklep o zavarovanju le pavšalno izpodbijala zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter kršitve ustavnih pravic, pri čemer ni navedla katere procesne določbe so ji bile kršene oziroma nepravilno uporabljene v tem postopku, medtem ko kršitev ustavnih pravic navaja le posplošeno in jih ne argumentira in še navaja, da jo upnik neupravičeno bremeni za plačilo prispevkov. Takšnih navedb v ugovoru že na prvi pogled ni mogoče šteti za resnične, da bi bila mogoča posledica iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, temveč mora njegovo utemeljenost presoditi sodišče v okviru materialnopravnega preizkusa (kot je tudi pravilno storilo). Že upnik je v odgovoru na ugovor navedbe dolžnice v ugovoru ocenil kot pavšalne, ugovor pa neobrazložen, medtem ko upnik s svojimi pravnimi naziranji glede posameznih obveznosti iz izvršilnega naslova, ki se nanašajo na prispevke iz socialnega zavarovanja in pravno podlago posameznih obveznosti dolžnice iz posameznih odločb iz seznama izvršilnega naslova, ki predstavlja zbir odločb, s katerimi so bile odmerjene posamezne obveznosti v predpisanih postopkih (na kar je izvršilno sodišče vezano zaradi načela stroge formalne legalitete), tudi po oceni pritožbenega sodišča ni v ničemer pripomogel k odločitvi sodišča prve stopnje, saj bi bila ta enaka, tudi če odgovora sploh ne bi vložil (pravo namreč sodišče pozna po uradni dolžnosti - iura novit curia).
nastanek obveznosti - sklenitev pogodbe - zapadlost terjatve - prijava v stečajnem postopku - stroški stečajnega postopka
Pogodba o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je nastala terjatev, vtoževana v obravnavani zadevi, je sklenjena 11. 4. 2013. S sklenitvijo pogodbe nastanejo obveznosti, tudi sedaj vtoževana terjatev, medtem ko je zapadlost terjatve lahko sočasna s sklenitvijo pogodbe ali kasnejša in pomeni časovni trenutek, ko upnik lahko zahteva izpolnitev.
Pri vtoževnih terjatvah ne gre za terjatve, ki bi izhajale iz pogodbe sklenjene od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka (ta se je pri toženi stranki začel 24. 9. 2013) in zgolj takšnih terjatev, pravno dopustnih skladno z določbo 151. člena ZFPPIPP in v zvezi z drugim odstavkom 298. člena ZFPPIPP (veljavnega v času začetka stečajnega postopka nad toženo stranko) ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, ker sodijo med občasne stroške stečajnega postopka skladno z določbo 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
Prav ima pritožba, da gre pri vtoževani terjatvi za terjatev iz pogodbe, sklenjene pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato ne šteje kot strošek stečajnega postopka in zanjo ne velja posebna ureditev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00020156
ZFPPIPP člen 9, 34,35, 42, 408, 409, 427, 427/2, 442, 442/1-1. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4. ZZ člen 49, 49/2. ZPP člen 286.
uveljavljanje denarne terjatve - različne pravne podlage - spregled pravne osebnosti - predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti - neupravičena obogatitev - začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda - razbremenitev odgovornosti - družbenik - ustanovitelj zavoda - akt o ustanovitvi - vsebina listine - spornost - aktivno ravnanje družbenika - zloraba družbe - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - izguba - prezadolženost - poslovanje družbe - neposlovanje družbe - vzrok za neizpolnitev - plačilna sposobnost - pravočasne trditve - sprememba trditvene podlage v pritožbenem postopku - nekrivdno navajanje dejstev in dokazov
V skladu z določbo 409. člena ZFPPIPP s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno. Glede na navedeno je za odločitev o tožbenem zahtevku zoper drugo toženko odločilno, ali je vtoževana terjatev, ki ni terjatev iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, nastala pred začetkom postopka osebnega stečaja.
Obveznost Zavoda do tožnika, za katero naj bi druga toženka odgovarjala na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti v smislu 8. člena ZGD-1, je po tožbenih trditvah nastala v letu 2011 (torej pred začetkom psotopka osebnega stečaja v letu 2015). Odgovornost družbenika za obveznosti družbe na podlagi 8. člena ZGD-1 sicer lahko oziroma praviloma nastane kasneje kot obveznost družbe. Nastane namreč šele, ko so izpolnjeni vsi pogoji za spregled pravne osebnosti. Ti pa bi bili lahko v konkretnem primeru izpolnjeni najkasneje v letu 2013, ko je bil Zavod izbrisan iz sodnega registra. Podlaga za spregled pravne osebnosti je namreč zloraba pravne osebe, do te pa lahko po naravi stvari pride le v obdobju, ko družba (še) obstaja.
V zvezi z določbo drugega odstavka 49. člena ZZ, po kateri je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, je trditveno in dokazno breme za (delno) razbremenitev odgovornosti za obveznosti zavoda na ustanovitelju in ne na tožniku.
Tudi za uporabo določb o spregledu pravne osebnosti bistveno, ali je prvi toženec osebno odgovorni družbenik. Plačilo terjatve do pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, je namreč mogoče na podlagi spregleda pravne osebnosti zahtevati le od drugih družbenikov in ne od tistih, ki so osebno odgovorni (1. točka prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP).
Prvemu tožencu, ki je šele v ponovljenem sojenju, potem, ko je iz prve pritožbe tožnika (prvič jasno) izhajalo, da odgovornost prvega toženca gradi tudi na določbi 49. člena ZZ, navedel, da v skladu z aktom o ustanovitvi ne odgovarja za obveznosti Zavoda, ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja oziroma mu ni mogoče pripisati krivde za to, da navedenih trditev in dokazov zanje ni ponudil že v prvem sojenju, do prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), pa čeprav je dolžan kot ustanovitelj Zavoda poznati določbe ZZ in je na ustanovitelju trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti za obveznosti zavoda.
Prvi toženec kot ustanovitelj ni odgovoren za obveznosti Zavoda na podlagi 49. člena ZZ, odgovoren tudi ni po določbi 8. člen ZGD-1.
Spregled pravne osebnosti po 2. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1 je mogoč le, če je poleg zlorabe pravne osebe podano tudi oškodovanje upnikov, zato je v konkretnem primeru odločilno, ali je imelo opisano ravnanje prvega toženca (povzročitev izbrisa Zavoda iz sodnega registra), do katerega je prišlo v letu 2013, za posledico oškodovanje upnikov Zavoda (tožnika), česar pa tožniku ni uspelo dokazati. Tudi niso dokazani pogoji za spregled pravne osebnosti po 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1.
Zavod je imel po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe že po izvedbi Festivala Y v letu 2011 izgubo in je bil (pre)zadolžen (na to opozarja tudi sam tožnik v pritožbi), tožnik pa tudi ni zatrjeval in dokazoval, da je Zavod ob izbrisu v letu 2013 sploh še posloval. Glede na ugotovitve, da je imel Zavod v letu 2011 izgubo in je bil prezadolžen ter ob odsotnosti trditev, da je Zavod ob izbrisu sploh še posloval, povzročitve izbrisa Zavoda iz sodnega registra brez likvidacije ni mogoče šteti kot vzrok za neplačilo sporne terjatve tožniku s strani Zavoda oziroma za oškodovanje upnikov (tožnika), saj Zavod (očitno) tudi, če ne bi bil izbrisan, ne bi bil sposoben poravnati sporne obveznosti do tožnika. To, ali je Zavod v letu 2013 posloval, je bistveno, saj v kolikor bi posloval, bi to pomenilo, da obstoji vsaj teoretična možnost, da postane plačilno sposoben, ta možnost pa bi zaradi izbrisa Zavoda dokončno prenehala, vendar pa tožnik trditev v tej smeri ni podal, še manj dokazal.
Dejstvo, da je prvi toženec jamčil s svojim premoženjem za obveznosti Zavoda, ne pomeni, da je bil osebno odgovorni ustanovitelj. V skladu z 49. členom ZZ je namreč odločilna vsebina ustanovitvenega akta Zavoda, iz katere pa, kot že pojasnjeno, izhaja, da ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti Zavoda.
neupravičena obogatitev - sponzorska pogodba - pogodba o sponzorstvu
Zgolj zaradi uporabljenega kriterija razdelitve kupnine med glavne člane ni mogoče ugotoviti, da bi bila tožena stranka kakor koli prikrajšana. Zneske opravnin in licenčnin, ki jih je nesporno plačevala, je prejemala V. E. in ne tožena stranka, za te opravnine in licenčnine je tožeča stranka navsezadnje tudi prejemala od V. E. nasprotno dajatev. Ker na strani tožeče stranke ni bilo prikrajšanja, ni bilo neupravičene obogatitve.
spor majhne vrednosti - pisno izvedena pravdna dejanja - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva za razpis naroka
Glede na povsem pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi je sodišče pravilno zaključilo, da je dejansko stanje, kot ga zatrjuje tožnica, ostalo neprerekano, zato razpis naroka ni bil potreben. Sodišče tožencev ni bilo dolžno še posebej opozarjati, da morata izvedbo naroka zahtevati.
Dokazno breme glede odločilnih dejstev po 84. členu ZDR-1 leži na toženi stranki in ga je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Tožena stranka ni uspela dokazati pravočasnost vabila in s tem zagotovitve potrebnega časa za zagovor (85. člen ZDR-1), prav tako pa ni podala drugih dokaznih predlogov v zvezi z datumom vročitve vabila na zagovor. Dvom v pravočasnost vročanja izhaja tudi iz ravnanj tožene stranke v inšpekcijskem postopku, v katerem je predložila zgolj vabilo na zagovor, določen za določen dan, vabila na zagovor za sporni dan pa sploh ni omenjala.
OZ člen 87. ZGD-1 člen 235. ZNVP člen 16. ZNVP-1 člen 5.
nakup delnic - ničnost kupoprodajne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vračilo koristi - izplačilo dividende delničarjem - vpis v delniško knjigo - deklaratornost vpisa
Nična pogodba učinkuje za nazaj (ex tunc), kar pomeni, da se v razmerju med delničarjema šteje, da tožena stranka nikoli ni bila delničar, zato mora vrniti vse plodove, ki jih je prejela kot nepravi delničar.
Vpis v delniško knjigo ustvarja pravno razmerje med delničarjem in družbo glede medsebojnih članskih pravic in obveznosti, ne ustvarja pa pravnih razmerij med delničarjem in tretjimi osebami (tudi drugimi delničarji ne).
Čeprav vpisana oseba ni materialnopravni upravičenec, jo mora delniška družba šteti za delničarja.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - višina terjatve - opozicijski ugovorni razlogi
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe iz 59. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ) lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
Tožena stranka za povračilo teh stroškov ne more biti zavezana niti na nepogodbeni pravni podlagi, to je iz naslova obogatitve oziroma iz naslova poslovodstva brez naročila (členi od 190 do 205 Obligacijskega zakonika - OZ). Tožena stranka je omenjeno gozdno posest le upravljala po pogodbi s solastnico M. P., zato bi bila v konkretnem primeru lahko neupravičeno obogatena zgolj omenjena solastnica, saj so iztoževani stroški nastali zgolj za potrebe nepremičnine.
zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - prispevki za socialno zavarovanje - sorazmerni del - obvezno zavarovanje v prometu - zapadlost odškodninske terjatve
Določba 311. člena ZPP določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je zapadla do konca glavne obravnave. Če terjatev do konca glavne obravnave ne zapade, mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti in takšna presoja pomeni ne le procesno pravno odločitev temveč tudi odločitev po materialnem pravu. Določbo prvega odstavka 18. člena ZOZP, da je z zavarovanjem krit sorazmerni del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, je razumeti tako, da bo šele s poplačilom odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote zapadla v plačilo zavarovana terjatev tožeče stranke. Drugačna razlaga bi pomenila, da sta poplačilo ostalih oškodovancev in višina zavarovalne vsote, kot pravni dejstvi, ki se morata uresničiti, da bo smela terjati poplačilo tožeča stranka, sami sebi namen. Pa nista, ker ju je potrebno razlagati tako, da je šele z njuno izpolnitvijo, tožeča stranka pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti in šele tedaj začne teči zastaranje njene terjatve.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma hudega nasilja ne bi ostalo brez pomena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018972
ZOdv člen 17, 17/1. ZOdvT člen 4, 13, 14, 16. ZOdvT tarifna številka 2200. OZ člen 778.
ladijski prevoz blaga - uveljavljanje izplačila odškodnine - zavarovanje odgovornosti ladjarja - pogodba o odvetniškem zastopanju - plačilo odvetniških stroškov - nagrada za posel - nagrada v razponu - pogodba o naročilu - odvetniške storitve - odvetniška tarifa - nagrada za delo odvetnika - ista zadeva - izvensodni postopek - določitev količnika
Dogovor, ki sta ga sklenili pravdni stranki, ima pravno naravo pogodbe o naročilu, ki jo ureja XVII. poglavje Obligacijskega zakonika, posebej pa še Zakon o odvetništvu in Zakon o odvetniški tarifi. Tožnica, ki se je zavezala za toženko opraviti odvetniške storitve, je prevzemnik naročila, toženka, ki ji jih je naročila, pa naročitelj. In za odvetnika kot prevzemnika naročila velja, da je, če ni drugače dogovorjeno, upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Tako določa merilo iz 778. člena OZ in določbe 17. člena Zakona o odvetništvu v zvezi s 4. členom Zakona o odvetniški tarifi. Zato mora tudi toženka, ki se z odvetnikom ni dogovorila za nižje plačilo, slednjemu plačati za njegovo delo po odvetniški tarifi, določeni v takrat veljavnem Zakonu o odvetniški tarifi, od tu ZOdvT.
Sistem določitve odvetniških nagrad po ZOdvT res izhaja iz pravila, po katerem naj odvetnik za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve prejme le eno nagrado. Torej le enkrat v isti zadevi in na isti procesni stopnji. Pri izvensodnem postopku za plačilo odškodnine in pri postopku pridobitve tega spora, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za isto zadevo, primerljivo s tistimi, ki jih ZOdvT našteva v svojem 15. členu, temveč gre za bistveno enako razmerje kot je razmerje med postopkom v glavni zadevi in postopkom o predlogu za izdajo začasne odredbe, kar zakon med najbolj očitnimi primeri različnih zadev našteva v svojem 16. členu.
sodni postopek za ureditev meje - domneva močnejše pravice - potek meje v naravi - uporaba zemljišča - priposestvovanje dela nepremičnine - potek priposestvovalne dobe - stanje v zemljiškem katastru - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dokazna ocena
Glede na neskladje med katastrskim stanjem in stanjem v naravi in glede na to, da meja še ni bila urejena, se nasprotni udeleženec ni mogel zanesti na stanje v katastru.
ZIZ člen 167, 170, 170/1, 170/2, 243, 244, 244/2. ZZK-1 člen 87, 87/3.
litispendenca - izvršilni postopek - pridobitev zastavne pravice
Če je upnik v izvršilnem postopku pridobil zastavno pravico in bo izvršilno sodišče opravljalo nadaljnja izvršilna dejanja, ne more upnik za isto terjatev na isto sredstvo in predmet ponovno pridobiti zastavne pravice. V prvem izvršilnem dejanju na nepremičnino je zajeto dejanje zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. V izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja se pravila o litispendenci uporabljajo smiselno.