DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020976
OZ člen 9.. ZJN-2 člen 69.
premoženjska škoda - odškodninska odgovornost
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek nanaša na povrnitev škode, ki je toženki nastala zaradi neizvajanja sklenjene sporne pogodbe, saj tožnica veljavnosti pogodbe ne izpodbija. Sodišče je po posameznih sklopih preverilo, ali je tožnici pri izvrševanju sporne pogodbe nastala škoda. Pravilno je ugotovilo, da tožnica ni dokazala, da bi ji glede kateregakoli od obravnavanih sklopov dejansko nastala vtoževana škoda. Ker posledično tudi odškodninska odgovornost tožencev ni podana, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ureditev meje v pravdi - močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena - vročitev zapisnika z naroka
Nobena zakonska določba sodišče ne obvezuje, da stranki po uradni dolžnosti vroči izvod zapisnika naroka.
Mirno posestno stanje je tisto, ki sta ga določeno dobo pred sporom oba mejaša videla, upoštevala in spoštovala. Izključna posest enega mora obstajati dalj časa pred trenutkom, ko je postala meja sporna.
ZKP člen 41, 41/2, 42, 42/5, 44, 44/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 23.
izločitev izvedenca - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - prepozna vloga - zavrženje zahteve za izločitev - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - obrazloženost odločbe - bistvene kršitve določb zkp - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Po določbi petega odstavka 42. člena ZKP se v primeru, če je stranka ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 41. člena ZKP, zahteva za izločitev v celoti ali deloma zavrže, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrže, pa ni pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo, da je predlog za izločitev izvedenca prepozen, ga je (pravilno) zavrglo, takšna odločitev pa glede na citirano določbo petega odstavka 42. člena ZKP pomeni, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno poudarilo, da izvedensko mnenje ne predstavlja nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 83. člena ZKP, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj ne obstajajo okoliščine iz 251. člena ZKP, da se sodna odločba ne bi smela opirati na to izvedensko mnenje. S temi razlogi je po mnenju višjega sodišča v celoti zadostilo zahtevi po obrazloženosti sprejete odločitve, še posebej ob dejstvu, ko zagovorniki v predlogu za izločitev izvedenskega mnenja ne navajajo nobenih utemeljenih razlogov za izločitev dokazov, ki jih določata 18. in 251. člen ZKP.
Glede vprašanja ali pomeni dopolnitev dokaza z izvedencem oziroma zaslišanje izvedenca izvedbo novega dokaza ali izvajanje istega dokaza, je bilo v teoriji in sodni praksi že oblikovano stališče, da gre za izvedbo istega dokaza, zlasti, če gre za isto dokazno temo, kot je to v konkretnem primeru. Izvedenec je namreč v dopolnitvi izvedenskega mnenja in na zaslišanju zgolj odgovarjal na pripombe strank na njegovo izvedensko mnenje. Ker je izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca, enoten dokaz, mora založiti potreben znesek za plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja tista stranka, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem, v konkretnem primeru tožeča stranka.
ZIZ člen 167, 170, 170/1, 170/2, 243, 244, 244/2. ZZK-1 člen 87, 87/3.
litispendenca - izvršilni postopek - pridobitev zastavne pravice
Če je upnik v izvršilnem postopku pridobil zastavno pravico in bo izvršilno sodišče opravljalo nadaljnja izvršilna dejanja, ne more upnik za isto terjatev na isto sredstvo in predmet ponovno pridobiti zastavne pravice. V prvem izvršilnem dejanju na nepremičnino je zajeto dejanje zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. V izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja se pravila o litispendenci uporabljajo smiselno.
ZPP člen 158, 161, 161/1, 161/3, 161/4. ZIZ člen 168.
tožba na vpis lastninske pravice na dolžnika - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - nujno sosporništvo na pasivni strani - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - izpolnitev dolžnika - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - nujni sosporniki
Tožba na podlagi 168. člena ZIZ je namenjena uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim zaradi varovanja interesov upnika, ki se ne more poplačati iz dolžnikove nepremičnine, ker slednji ne vpiše svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Poleg dolžnikov (prvih treh tožencev) mora biti zaradi zemljiškoknjižnih pravil v njej zajet tudi zemljiškoknjižni lastnik, skupaj imajo položaj nujnih sospornikov.
Po umiku tožbe, ki je bil posledica izpolnitve zahtevka, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP prvim trem tožencem naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka, zahtevo za povrnitev stroškov četrte toženke (kot zemljiškoknjižne lastnice) pa pravilno zavrnilo.
sodni postopek za ureditev meje - domneva močnejše pravice - potek meje v naravi - uporaba zemljišča - priposestvovanje dela nepremičnine - potek priposestvovalne dobe - stanje v zemljiškem katastru - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dokazna ocena
Glede na neskladje med katastrskim stanjem in stanjem v naravi in glede na to, da meja še ni bila urejena, se nasprotni udeleženec ni mogel zanesti na stanje v katastru.
SPZ člen 7. ZVEtL-1 člen 17, 18, 24, 28, 28/1, 30, 30/1, 30/1-5, 35.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - kataster stavb - spremembe vpisov v katastru stavb - sprememba katastrskih podatkov o nepremičnini - stanje katastra - dejansko stanje - dokazni standard verjetnosti
V postopku vzpostavitve etažne lastnine je sodišče v obstoječe katastrsko stanje stavbe oziroma njenih delov dolžno poseči v primerih, predvidenih z zakonom. V obravnavani zadevi je verjetno, da so katastrski podatki pravilni, verjetnost pa je - v postopku po ZVEtL-1 - zadosten standard materialne resnice. V postopku po ZVEtL-1 sodišče o spornih vprašanjih odloča - v skladu s predpisanimi dokaznimi pravili in domnevami - v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno in postopka ne prekinja. Táko - poenostavljeno - rešitev terja namen postopka, ki je v tem, da se vzpostavi etažna lastnina; spori posameznih udeležencev ne smejo zavirati vzpostavitve etažne lastnine. Pritožničine pravice kljub temu niso kršene, saj ji je zagotovljeno naknadno sodno varstvo v rednih postopkih, predvidenih s sistemskimi pravili. Svoje stališče, da je pri izdelavi elaborata, ki je bil podlaga za vpis stavbe in posameznih delov v kataster stavb prišlo do napake, bo pritožnica lahko uveljavljala v posebnem postopku, v skladu s splošnimi predpisi. Izpodbijana odločba namreč ni materialno pravnomočna, saj je s 35. členom ZVEtL-1 predvidno, da po vzpostavitvi etažne lastnine udeleženci postopka medsebojne spore rešujejo v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi.
zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - prispevki za socialno zavarovanje - sorazmerni del - obvezno zavarovanje v prometu - zapadlost odškodninske terjatve
Določba 311. člena ZPP določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je zapadla do konca glavne obravnave. Če terjatev do konca glavne obravnave ne zapade, mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti in takšna presoja pomeni ne le procesno pravno odločitev temveč tudi odločitev po materialnem pravu. Določbo prvega odstavka 18. člena ZOZP, da je z zavarovanjem krit sorazmerni del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, je razumeti tako, da bo šele s poplačilom odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote zapadla v plačilo zavarovana terjatev tožeče stranke. Drugačna razlaga bi pomenila, da sta poplačilo ostalih oškodovancev in višina zavarovalne vsote, kot pravni dejstvi, ki se morata uresničiti, da bo smela terjati poplačilo tožeča stranka, sami sebi namen. Pa nista, ker ju je potrebno razlagati tako, da je šele z njuno izpolnitvijo, tožeča stranka pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti in šele tedaj začne teči zastaranje njene terjatve.
Dokazno breme glede odločilnih dejstev po 84. členu ZDR-1 leži na toženi stranki in ga je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Tožena stranka ni uspela dokazati pravočasnost vabila in s tem zagotovitve potrebnega časa za zagovor (85. člen ZDR-1), prav tako pa ni podala drugih dokaznih predlogov v zvezi z datumom vročitve vabila na zagovor. Dvom v pravočasnost vročanja izhaja tudi iz ravnanj tožene stranke v inšpekcijskem postopku, v katerem je predložila zgolj vabilo na zagovor, določen za določen dan, vabila na zagovor za sporni dan pa sploh ni omenjala.
pritožbene novote - nova dejstva in novi dokazi - kreditna pogodba - zaveza kot porok in plačnik - poroštvena obveznost
Poroštvena pogodba (tožnik se je zavezal kot porok in plačnik, torej kot solidarni porok) ni v ničemer olajševala oziroma omejevala tožnikove poroštvene obveznosti v primerjavi z obveznostjo kreditojemalke kot glavne dolžnice, saj je jasno določala, da tožnik prevzema jamstvo kot solidarni dolžnik za izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti kreditojemalke.
OZ člen 9, 239, 239/1, 289, 299, 299/2. ZPP člen 285, 325, 325/1, 333, 333/1.
pogodba namesto razlastitve - dolžnost izpolnitve pogodbe - nedenarna obveznost - materialno procesno vodstvo - rok za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - ugovor pobota - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Res je sicer, da je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo nedenarne obveznosti - s sklenitvijo Dodatka. Vendar pa je pogodbeni namen sklenitve Dodatka odplačni prenos lastninske pravice tožnika na toženo stranko. To pa pomeni, da je z zamudo z izpolnitvijo nedenarne obveznosti, tožena stranka prišla tudi v zamudo s plačilom.
Opozorila v pritožbi, da je odločitev o pobotnem ugovoru izpadla iz izreka sodbe, od 14. 9. 2017 dalje, ko se je začel uporabljati ZPP-E, ki je rok za pritožbo zoper sodbo podaljšal na 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP), ni več mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker se ta lahko poda le v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe.
ZST-1 člen 34, 34/4, 34a, 34a/2, 34a/7. ZPP člen 105a, 105a/3.
plačilo sodne takse - umik pritožbe - sodna taksa za umik pritožbe - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - razveljavitev plačilnega naloga - rok za plačilo sodne takse - vročitev priporočeno po pošti - začetek teka roka za plačilo sodne takse - umik tožbe zaradi neplačila sodne takse
Pritožnik zmotno meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo arbitrarno, ko ga je v dopisih pozivalo oziroma obveščalo po določbi sedmega odstavka 34.a člena ZST-1. Za opozorilo po navedeni določbi ni potrebno izdati ponovnega sklepa, ampak je dovolj dopis, ki je vročen priporočeno.
stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - služnost hoje - grajeno javno dobro - povezava z javno cesto - bistveno spremenjene okoliščine - koristnost služnostne poti
Dejstvo, da gospodujoča nepremičnina kasneje pridobi svojo lastno zvezo z javnim cestnim omrežjem, je lahko okoliščina, ki pomeni bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti. Če bi ta zveza obstajala že v času ustanovitve, lastnik služečega zemljišča z lastnikom gospodujočega zemljišča ne bi sklenil pravnega posla o ustanovitvi služnosti. Čeprav služnost poti še naprej pomeni korist za gospodujočo nepremičnino, njeno prenehanje utemeljujejo spremenjene okoliščine in močnejši interes izvrševanja lastninske pravice na služečem zemljišču.
Odločitev o zavrženju ponovnega predloga za prekinitev postopka je pravilna. Četudi gre za novo tožbo, je zahtevek, ki ga je postavil pritožnik, istoveten zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, pritožnikov predlog z enako vsebino pa je sodišče že enkrat zavrnilo.
delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - nesklepčen predlog - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - vpogled v uradne evidence - zaprtje računa - blokada transakcijskega računa - nova dejstva v pritožbi
Tožena stranka bi zadostila trditveni podlagi iz abstraktnega zakonskega stanu tretjega odstavka 11. člena ZST-1 le, če bi že v predlogu zatrjevala, da bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 46, 46/1, 47, 47/1.
krajevna pristojnost - naslov dolžnika - sprememba naslova po vložitvi predloga za izvršbo - ustalitev krajevne pristojnosti
Krajevna pristojnost sodišča se presodi takoj, na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, spremembe, ki nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, in ki bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, pa se ne upoštevajo. Zato četudi je upnik po pozivu sodišča naslov dolžnika spremenil, je za presojo krajevne pristojnosti odločilen prvo navedeni naslov dolžnika, saj določbe o ustalitvi pristojnosti prevladajo nad kasnejšo popravo dolžnikovega naslova.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v drugem odstavku 5. člena določa, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če pa javni uslužbenec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Tretji odstavek 5. člena pa določa primere, ko javni prevoz ni mogoč: če ne obstaja, če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni mogoče uporabiti ali če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer.
lastninska tožba (rei vindicatio) - vrnitev stvari - negatorna (opustitvena) tožba - protipravno vznemirjanje lastnika - prepoved vznemirjanja lastnika - javno dobro - dejansko stanje - dokazno breme
Za utemeljenost zahtevka za odstranitev stvari (in za prepoved nadaljnjega tovrstnega vznemirjanja) na podlagi 99. člena SPZ mora tožnik dokazati, da je toženec tisti, ki ga je protipravno vznemirjal pri izvrševanju njegove lastninske pravice bodisi tisti, ki je dal nalog za vznemirjanje, oziroma v čigar korist je bilo vznemirjenje izvršeno, pa je tako ravnanje odobril oziroma z njim soglašal.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo pravno podlago 84. člena ZD in je pravilno obrazložilo, da je pravi oporočiteljev namen temeljno vodilo pri razlagi oporoke ter da je določila oporoke treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, kar pomeni, da sam zapis oporoke ni odločilen, temveč sodišče ugotavlja vsebino zapustnikove volje še na druge načine.