posojilna pogodba - predmet pogodbe - denarna obveznost (generična obveznost) - denar kot nadomestna stvar - predmet zavarovanja - protipravno pridobljena premoženjska korist - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - kazenski postopek - trditvena podlaga
Predmet posojilne pogodbe je bil denar kot nadomestna stvar. Zato ni bilo nujno, da bi tožnik posojilodajalcu vrnil posojilo iz denarja, ki je bil predmet zavarovanja, ampak bi to lahko storil tudi iz drugih denarnih sredstev. Pritožbeno sodišče mu zato načelno pritrjuje, da je zato, kljub morebitni zapadlosti terjatve, ugotovitvi, da je šlo za namensko posojilo in dejstvu, da trditev o novo sklenjenem dogovoru (glede roka in namena posojila) ni bilo, z denarjem, ki je bil predmet ukrepa zavarovanja in ga je dobil s posojilno pogodbo, smel razpolagati in bi z njim, saj je bil njegova last, vsaj načeloma lahko ustvarjal tudi dobiček v daljšem časovnem obdobju.
Dejstvo, da je predmet posojilne pogodbe denar kot nadomestna stvar in da je bil last tožnika, bi bilo pomembno šele, če bi tožnik trdil (sodišče prve stopnje pa to tudi ugotovilo), da je v času po zapadlosti terjatve (pritožnik je trdil, da je terjatev zapadla oktobra 2009), ko bi ga posojilodajalec lahko kadarkoli pozval na vračilo, razpolagal z dovolj dodatnih denarnih sredstev (oziroma, da je imel možnost, da bi jih kadarkoli pridobil) iz katerih bi, če bi bilo to potrebno, vrnil posojilo. Tožnik bi zato, ne glede na to, da gre za generičen predmet pogodbe, posojilo, kot je to predpostavilo sodišče prve stopnje, dejansko vračal iz sredstev na računu, na katerega je bilo poseženo z ukrepom zavarovanja.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00020668
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/3.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - uporaba meril in kriterijev - izvedensko mnenje
Sodišče je pravilno uporabilo pravilo iz tretjega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ko je pri ugotovitvi pripadajočega zemljišča upoštevalo tudi dejanske prostorske možnosti obravnavanega območja oziroma njihovo pomanjkanje. Naloga sodišča ni, da v končnem (meritornem) sklepu natančno povzame vsa opravljena procesna dejanja, vključno z vsemi parcelacijami, ki jih je tekom postopka opravil izvedenec, temveč da pojasni vsebinske razloge za ugotovitev pripadajočega zemljišča.
neobstoj pogodbenega razmerja - neupravičena obogatitev - neverodostojnost priče - trditveno in dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - pisna izjava priče
Sodišče prve stopnje je pravilno razporedilo dokazno breme med pravdni stranki. Pravilno je ugotovilo, da je na tožniku dokazno breme za trditev, da sta s tožencem sklenila posojilno pogodbo, na podlagi katere je tožnik tožencu posodil 12.000 EUR z datumom vrnitve 15. 1. 2016. Tožnik vsebine zatrjevanega posojilnega razmerja ni izkazal, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje o obstoju posojilne pogodbe odločiti na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - enakost orožij - odvetniška družba - opravičljivi razlogi za izostanek - zdravniško opravičilo - javna listina - skrbnost dobrega strokovnjaka
Zdravniško opravičilo je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za drugačno (lastno) presojo dejstev, ki se v njem potrjujejo. Nosilec spisa, odvetnik pooblaščene odvetniške družbe je torej nenadno in nepredvidljivo zbolel ter mu je bolezen onemogočala prihod na sporni narok oziroma sodelovanje pri procesnih dejanjih (zaslišanjih ključnih oseb). Drži, da morajo v takšnih primerih odvetniške družbe oziroma odvetniki ravnati s postroženo skrbnostjo (skrbnostjo dobrega strokovnjaka) in ob zadržanosti (posamičnega) odvetnika zagotoviti njegovo nadomeščanje, vendar je pričakovanje, da bodo to lahko oziroma morali storiti v vsakem primeru, prestrogo. Odvetnik odvetniške družbe oziroma nosilec spisa, ki je imel spis pri sebi, ki je vsebinsko poznal predmetni spor, ki je imel dan pred narokom s tožencem sestanek in ki se je pripravil na aktivno sodelovanje na naroku, je namreč nenadoma in nepredvidljivo zbolel. Pritožba ima prav, da ni življenjsko, da bi ob takšnih okoliščinah lahko toženca na spornem naroku enakovredno zastopal drug odvetnik iz pooblaščene odvetniške družbe, ki z zadevo ni bil seznanjen in ki bi si moral predhodno od nosilca spisa zagotoviti sam spis, oziroma da bi se lahko toženec na naroku enakovredno zastopal sam.
neupravičena obogatitev - sponzorska pogodba - pogodba o sponzorstvu
Zgolj zaradi uporabljenega kriterija razdelitve kupnine med glavne člane ni mogoče ugotoviti, da bi bila tožena stranka kakor koli prikrajšana. Zneske opravnin in licenčnin, ki jih je nesporno plačevala, je prejemala V. E. in ne tožena stranka, za te opravnine in licenčnine je tožeča stranka navsezadnje tudi prejemala od V. E. nasprotno dajatev. Ker na strani tožeče stranke ni bilo prikrajšanja, ni bilo neupravičene obogatitve.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - prodaja stanovanj - sprememba oblike premoženja - denarna sredstva
Prodaja stanovanj ne pomeni zmanjšanja premoženja, ampak gre zgolj za spremembo oblike premoženja iz nepremičnine v denarna sredstva, iz katerih se terjatev tožnice lahko poplača.
Za izkaz nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bo toženka potem, ko bo prodala vsa stanovanja, prenehala z delovanjem, lastnik, ki je tuj državljan, pa bo odšel iz države.
Glede vprašanja ali pomeni dopolnitev dokaza z izvedencem oziroma zaslišanje izvedenca izvedbo novega dokaza ali izvajanje istega dokaza, je bilo v teoriji in sodni praksi že oblikovano stališče, da gre za izvedbo istega dokaza, zlasti, če gre za isto dokazno temo, kot je to v konkretnem primeru. Izvedenec je namreč v dopolnitvi izvedenskega mnenja in na zaslišanju zgolj odgovarjal na pripombe strank na njegovo izvedensko mnenje. Ker je izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca, enoten dokaz, mora založiti potreben znesek za plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja tista stranka, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem, v konkretnem primeru tožeča stranka.
Tožena stranka za povračilo teh stroškov ne more biti zavezana niti na nepogodbeni pravni podlagi, to je iz naslova obogatitve oziroma iz naslova poslovodstva brez naročila (členi od 190 do 205 Obligacijskega zakonika - OZ). Tožena stranka je omenjeno gozdno posest le upravljala po pogodbi s solastnico M. P., zato bi bila v konkretnem primeru lahko neupravičeno obogatena zgolj omenjena solastnica, saj so iztoževani stroški nastali zgolj za potrebe nepremičnine.
OZ člen 9.. ZDR-1 člen 137, 170, 170/4.. Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (1992) člen 37, 55.
nadomestilo plače - odsotnost z dela - izobraževanje - povrnitev stroškov - sporazum
Tožnici za čas strokovnega izpopolnjevanja v spornem obdobju pripada nadomestilo plače v višini 100 % osnove, ker je bil sporazum z dne 29. 1. 2014 sklenjen in podpisan s strani obeh strank, v njem pa tudi navedeno, da tožnici pripada nadomestilo plače v višini 100 % osnove (2. člen sporazuma), medtem ko tožnica sporazuma z dne 5. 2. 2014 (v katerem je bilo zapisano, da ji v času strokovnega izpopolnjevanja v tujini pripada nadomestilo v višini 10 % osnove) ni podpisala in med strankama ni bil sklenjen. Med strankama je bil sklenjen in veljaven zgolj sporazum z dne 29. 1. 2014, v katerem je dogovorjeno, da tožnica s strani tožene stranke v času strokovnega izpopolnjevanja prejema nadomestilo plače v višini 100 % osnove na mesec.
SPZ člen 7. ZVEtL-1 člen 17, 18, 24, 28, 28/1, 30, 30/1, 30/1-5, 35.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - kataster stavb - spremembe vpisov v katastru stavb - sprememba katastrskih podatkov o nepremičnini - stanje katastra - dejansko stanje - dokazni standard verjetnosti
V postopku vzpostavitve etažne lastnine je sodišče v obstoječe katastrsko stanje stavbe oziroma njenih delov dolžno poseči v primerih, predvidenih z zakonom. V obravnavani zadevi je verjetno, da so katastrski podatki pravilni, verjetnost pa je - v postopku po ZVEtL-1 - zadosten standard materialne resnice. V postopku po ZVEtL-1 sodišče o spornih vprašanjih odloča - v skladu s predpisanimi dokaznimi pravili in domnevami - v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno in postopka ne prekinja. Táko - poenostavljeno - rešitev terja namen postopka, ki je v tem, da se vzpostavi etažna lastnina; spori posameznih udeležencev ne smejo zavirati vzpostavitve etažne lastnine. Pritožničine pravice kljub temu niso kršene, saj ji je zagotovljeno naknadno sodno varstvo v rednih postopkih, predvidenih s sistemskimi pravili. Svoje stališče, da je pri izdelavi elaborata, ki je bil podlaga za vpis stavbe in posameznih delov v kataster stavb prišlo do napake, bo pritožnica lahko uveljavljala v posebnem postopku, v skladu s splošnimi predpisi. Izpodbijana odločba namreč ni materialno pravnomočna, saj je s 35. členom ZVEtL-1 predvidno, da po vzpostavitvi etažne lastnine udeleženci postopka medsebojne spore rešujejo v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - postopek osebnega stečaja - vplačilo varščine - nezavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja - osebni stečaj - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Pritožnica svoje terjatve do stečajnega dolžnika (v kolikor je to imela v mislih, glede na vsebino njenega primera izračuna ponujene cene) tudi ne bi mogla pobotati s kupnino, saj je po navedbah upravitelja ločitvena upnica s takšnim vrstnim redom, da glede na ocenjeno kot tudi doseženo prodajno vrednost ne bo pridobila pravice do prednostnega poplačila zavarovane terjatve.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v sklepu St 001 z dne 8. 11. 2018 dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 1. 10. 2018 za v izreku navedene nepremičnine le v deležu do 1/2, ki je bil v lasti stečajne dolžnice D. T., v izpodbijanem sklepu pa soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 1. 10. 2018 za v izreku navedene nepremičnine do celote, pri čemer je upoštevalo, da sta se prodajala in prodala deleža stečajnih dolžnikov skupaj. Pritožnica si tako zmotno razlaga, da so se nepremičnine prodale za ceno 61.500,00 EUR, saj je iz spisovnih podatkov in poteka postopka prodaje jasno razvidno, da so se prodale za 41.000,00 EUR.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 46, 46/1, 47, 47/1.
krajevna pristojnost - naslov dolžnika - sprememba naslova po vložitvi predloga za izvršbo - ustalitev krajevne pristojnosti
Krajevna pristojnost sodišča se presodi takoj, na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, spremembe, ki nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, in ki bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, pa se ne upoštevajo. Zato četudi je upnik po pozivu sodišča naslov dolžnika spremenil, je za presojo krajevne pristojnosti odločilen prvo navedeni naslov dolžnika, saj določbe o ustalitvi pristojnosti prevladajo nad kasnejšo popravo dolžnikovega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00020156
ZFPPIPP člen 9, 34,35, 42, 408, 409, 427, 427/2, 442, 442/1-1. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4. ZZ člen 49, 49/2. ZPP člen 286.
uveljavljanje denarne terjatve - različne pravne podlage - spregled pravne osebnosti - predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti - neupravičena obogatitev - začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda - razbremenitev odgovornosti - družbenik - ustanovitelj zavoda - akt o ustanovitvi - vsebina listine - spornost - aktivno ravnanje družbenika - zloraba družbe - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - izguba - prezadolženost - poslovanje družbe - neposlovanje družbe - vzrok za neizpolnitev - plačilna sposobnost - pravočasne trditve - sprememba trditvene podlage v pritožbenem postopku - nekrivdno navajanje dejstev in dokazov
V skladu z določbo 409. člena ZFPPIPP s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno. Glede na navedeno je za odločitev o tožbenem zahtevku zoper drugo toženko odločilno, ali je vtoževana terjatev, ki ni terjatev iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, nastala pred začetkom postopka osebnega stečaja.
Obveznost Zavoda do tožnika, za katero naj bi druga toženka odgovarjala na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti v smislu 8. člena ZGD-1, je po tožbenih trditvah nastala v letu 2011 (torej pred začetkom psotopka osebnega stečaja v letu 2015). Odgovornost družbenika za obveznosti družbe na podlagi 8. člena ZGD-1 sicer lahko oziroma praviloma nastane kasneje kot obveznost družbe. Nastane namreč šele, ko so izpolnjeni vsi pogoji za spregled pravne osebnosti. Ti pa bi bili lahko v konkretnem primeru izpolnjeni najkasneje v letu 2013, ko je bil Zavod izbrisan iz sodnega registra. Podlaga za spregled pravne osebnosti je namreč zloraba pravne osebe, do te pa lahko po naravi stvari pride le v obdobju, ko družba (še) obstaja.
V zvezi z določbo drugega odstavka 49. člena ZZ, po kateri je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, je trditveno in dokazno breme za (delno) razbremenitev odgovornosti za obveznosti zavoda na ustanovitelju in ne na tožniku.
Tudi za uporabo določb o spregledu pravne osebnosti bistveno, ali je prvi toženec osebno odgovorni družbenik. Plačilo terjatve do pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, je namreč mogoče na podlagi spregleda pravne osebnosti zahtevati le od drugih družbenikov in ne od tistih, ki so osebno odgovorni (1. točka prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP).
Prvemu tožencu, ki je šele v ponovljenem sojenju, potem, ko je iz prve pritožbe tožnika (prvič jasno) izhajalo, da odgovornost prvega toženca gradi tudi na določbi 49. člena ZZ, navedel, da v skladu z aktom o ustanovitvi ne odgovarja za obveznosti Zavoda, ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja oziroma mu ni mogoče pripisati krivde za to, da navedenih trditev in dokazov zanje ni ponudil že v prvem sojenju, do prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), pa čeprav je dolžan kot ustanovitelj Zavoda poznati določbe ZZ in je na ustanovitelju trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti za obveznosti zavoda.
Prvi toženec kot ustanovitelj ni odgovoren za obveznosti Zavoda na podlagi 49. člena ZZ, odgovoren tudi ni po določbi 8. člen ZGD-1.
Spregled pravne osebnosti po 2. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1 je mogoč le, če je poleg zlorabe pravne osebe podano tudi oškodovanje upnikov, zato je v konkretnem primeru odločilno, ali je imelo opisano ravnanje prvega toženca (povzročitev izbrisa Zavoda iz sodnega registra), do katerega je prišlo v letu 2013, za posledico oškodovanje upnikov Zavoda (tožnika), česar pa tožniku ni uspelo dokazati. Tudi niso dokazani pogoji za spregled pravne osebnosti po 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1.
Zavod je imel po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe že po izvedbi Festivala Y v letu 2011 izgubo in je bil (pre)zadolžen (na to opozarja tudi sam tožnik v pritožbi), tožnik pa tudi ni zatrjeval in dokazoval, da je Zavod ob izbrisu v letu 2013 sploh še posloval. Glede na ugotovitve, da je imel Zavod v letu 2011 izgubo in je bil prezadolžen ter ob odsotnosti trditev, da je Zavod ob izbrisu sploh še posloval, povzročitve izbrisa Zavoda iz sodnega registra brez likvidacije ni mogoče šteti kot vzrok za neplačilo sporne terjatve tožniku s strani Zavoda oziroma za oškodovanje upnikov (tožnika), saj Zavod (očitno) tudi, če ne bi bil izbrisan, ne bi bil sposoben poravnati sporne obveznosti do tožnika. To, ali je Zavod v letu 2013 posloval, je bistveno, saj v kolikor bi posloval, bi to pomenilo, da obstoji vsaj teoretična možnost, da postane plačilno sposoben, ta možnost pa bi zaradi izbrisa Zavoda dokončno prenehala, vendar pa tožnik trditev v tej smeri ni podal, še manj dokazal.
Dejstvo, da je prvi toženec jamčil s svojim premoženjem za obveznosti Zavoda, ne pomeni, da je bil osebno odgovorni ustanovitelj. V skladu z 49. členom ZZ je namreč odločilna vsebina ustanovitvenega akta Zavoda, iz katere pa, kot že pojasnjeno, izhaja, da ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti Zavoda.
Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev in je zato pravilna prepoved razpolaganja s spornimi nepremičninami lahko zgolj v celoti. Čeprav tožnica zahteva, da se na ugotovljenem skupnem premoženju določi delež do polovice, se izdana začasna odredba pravilno glasi na celoto.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v drugem odstavku 5. člena določa, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če pa javni uslužbenec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Tretji odstavek 5. člena pa določa primere, ko javni prevoz ni mogoč: če ne obstaja, če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni mogoče uporabiti ali če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer.
najem poslovne stavbe in poslovnih prostorov - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Predmetne stavbe zato ni moč šteti niti za stanovanjsko stavbo niti za stanovanjsko-poslovno stavbo, zato v obravnavanem primeru ni moč uporabiti določb SZ-1. Za ostale nestanovanjske stavbe, torej tiste, ki niso določene v 2. členu SZ-1, veljajo določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ), za poslovne stavbe pa še določbe Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Za plačilo obveznosti za poslovne stavbe v etažni lastnini so torej uporabljive določbe ZPSPP in SPZ.
zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - prispevki za socialno zavarovanje - sorazmerni del - obvezno zavarovanje v prometu - zapadlost odškodninske terjatve
Določba 311. člena ZPP določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je zapadla do konca glavne obravnave. Če terjatev do konca glavne obravnave ne zapade, mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti in takšna presoja pomeni ne le procesno pravno odločitev temveč tudi odločitev po materialnem pravu. Določbo prvega odstavka 18. člena ZOZP, da je z zavarovanjem krit sorazmerni del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, je razumeti tako, da bo šele s poplačilom odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote zapadla v plačilo zavarovana terjatev tožeče stranke. Drugačna razlaga bi pomenila, da sta poplačilo ostalih oškodovancev in višina zavarovalne vsote, kot pravni dejstvi, ki se morata uresničiti, da bo smela terjati poplačilo tožeča stranka, sami sebi namen. Pa nista, ker ju je potrebno razlagati tako, da je šele z njuno izpolnitvijo, tožeča stranka pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti in šele tedaj začne teči zastaranje njene terjatve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019813
KZ-1 člen 173, 173/1. ZKP člen 39, 39/2-2, 83, 83/2, 235, 236, 236/2, 371, 338, 371/1-8, 371/2, 392.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - izločitev dokazov - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - nedovoljen dokaz - priviligirana priča - sposobnost razumeti pouk - mladoletni oškodovanec
Na podlagi zgoraj ugotovljenih in navedenih okoliščin pritožbeno sodišče poudarja, da izvedenka tako v prvem mnenju, kot njegovi dopolnitvi več ne povzema vsebine uradnega zaznamka, ker je ta že bil izločen po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP, izločeni pa so bili tudi že deli izvedenskega mnenja v tej zvezi. Vendar pa je bila izvedenka z vsebino tega uradnega zaznamka ves čas seznanjena, zaradi česar je nanj svoje izvedensko mnenje tudi delno oprla. To pa posledično pomeni tudi potrebo po izločitvi tistega dela izvedenskega mnenja, ki zajema tak nedovoljeni dokaz, saj bi v nasprotnem primeru sodišče nedopustno zaobšlo določbo 83. člena ZKP. Sodišče prve stopnje bi zato moralo, ko je izvedenka v prvem izvedenskem mnenju zapisala, da oškodovanka E.M. ni sposobna razumeti vsebine pouka, ki ga mora biti deležna privilegirana priča, iz spisa izločiti tako uradni zaznamek z dne 26. 1. 2016 kot izvedensko mnenje in določiti novega izvedenca, ki bi odgovoril na nadaljnja vprašanja izvedencu po odredbi. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da izvedensko mnenje izhaja vzročno - posledično iz izločenega, nedovoljenega uradnega zaznamka o izjavi privilegirane priče iz faze preiskave. Čeprav izvedensko mnenje samo po sebi ni bilo pridobljeno nezakonito, je torej dokaz, pridobljen na podlagi vednosti o nedovoljenem dokazu, oziroma reprodukcija izločenega nedovoljenega dokaza.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018972
ZOdv člen 17, 17/1. ZOdvT člen 4, 13, 14, 16. ZOdvT tarifna številka 2200. OZ člen 778.
ladijski prevoz blaga - uveljavljanje izplačila odškodnine - zavarovanje odgovornosti ladjarja - pogodba o odvetniškem zastopanju - plačilo odvetniških stroškov - nagrada za posel - nagrada v razponu - pogodba o naročilu - odvetniške storitve - odvetniška tarifa - nagrada za delo odvetnika - ista zadeva - izvensodni postopek - določitev količnika
Dogovor, ki sta ga sklenili pravdni stranki, ima pravno naravo pogodbe o naročilu, ki jo ureja XVII. poglavje Obligacijskega zakonika, posebej pa še Zakon o odvetništvu in Zakon o odvetniški tarifi. Tožnica, ki se je zavezala za toženko opraviti odvetniške storitve, je prevzemnik naročila, toženka, ki ji jih je naročila, pa naročitelj. In za odvetnika kot prevzemnika naročila velja, da je, če ni drugače dogovorjeno, upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Tako določa merilo iz 778. člena OZ in določbe 17. člena Zakona o odvetništvu v zvezi s 4. členom Zakona o odvetniški tarifi. Zato mora tudi toženka, ki se z odvetnikom ni dogovorila za nižje plačilo, slednjemu plačati za njegovo delo po odvetniški tarifi, določeni v takrat veljavnem Zakonu o odvetniški tarifi, od tu ZOdvT.
Sistem določitve odvetniških nagrad po ZOdvT res izhaja iz pravila, po katerem naj odvetnik za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve prejme le eno nagrado. Torej le enkrat v isti zadevi in na isti procesni stopnji. Pri izvensodnem postopku za plačilo odškodnine in pri postopku pridobitve tega spora, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za isto zadevo, primerljivo s tistimi, ki jih ZOdvT našteva v svojem 15. členu, temveč gre za bistveno enako razmerje kot je razmerje med postopkom v glavni zadevi in postopkom o predlogu za izdajo začasne odredbe, kar zakon med najbolj očitnimi primeri različnih zadev našteva v svojem 16. členu.
ZGO-1 člen 82, 82/3, 92, 92/1, 92/2. Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta (2008) člen 2, 2/3, 3. ZPP člen 214, 214/2. ZIZ člen 53, 212. OZ člen 247 - 254, 269, 269/2.
Namen sodnih penalov je brez izvršbe doseči dolžnikovo izpolnitev. Zakon daje torej možnost upniku, da se prosto odloči, ali bo takoj zahteval izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve (nenadomestne ali nadomestne obveznosti), ali pa bo dolžnika poskušal prisiliti k izpolnitvi še s predlogom za določitev (in kasneje morebiti še z izterjavo) sodnih penalov. O upnikovi zahtevi, da naj se dolžniku naložijo sodni penali, odloča sodišče v izvršilnem postopku. Upnik pa lahko zahteva plačilo sodnih penalov le do vložitve predloga za izvršbo (tretji in četrti odstavek 212. člena ZIZ).
Upnik zasleduje izključno cilj, da bi dolžnika prisilil k izpolnitvi še preostale nedenarne obveznosti, ki je ne more izpolniti nihče drug (gre torej za nenadomestno nedenarno obveznost), kar je pravno dopustno prizadevanje, saj dolžnik še vedno ni v celoti izpolnil svoje nedenarne obveznosti po pravnomočni sodni odločbi.
Začetek postopka zaradi insolventnosti učinkuje (ima pravne posledice) samo za denarne terjatve in tiste nedenarne terjatve, pri katerih je mogoča pretvorba v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka. V konkretnem primeru pa ima upnik do dolžnika nedenarno terjatev, ki jo lahko izpolni le dolžnik, saj takšne nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku in ni možna njena pretvorba v denarno terjatev, kar posledično pomeni, da je tudi izvršba takšne terjatve dopustna. Sodni penali so v tem primeru strošek stečajnega postopka.
V postopku določitve sodnih penalov velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati, pri čemer je postopek določitve sodnih penalov namenjen določitvi dodatnega roka za izpolnitev nedenarne terjatve, ki je bila že ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku.