Ker je odločitev o dajatvenem zahtevku odvisna od odločitve o pobotnem ugovoru, je ta kršitev lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, s katero je bilo tožencu naloženo plačilo denarne terjatve. Slednja je tako obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo skupaj z izrekom o stroških razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ugotovljene kršitve ni mogoče odpraviti z dopolnilno sodbo, saj je izrek sodbe pri ugovoru procesnega pobotanja sicer tričlenski, vendar enoten.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1, 44/3, 47, 47/4. ZVEtL člen 7, 30.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - javne površine - grajeno javno dobro - domneva lastninske pravice - domneva o lastniku nepremičnine - dokazovanje pridobitve lastninske pravice - redna raba nepremičnine - funkcionalno zemljišče k stavbi - prostorski akti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zemljišče, ki si ga je na naroku na kraju samem ogledalo dne 4.10.2017, v naravi predstavlja zemljišče, ki je neposredno povezano s stavbo in njenim stavbiščem ter predstavlja zaključeno enovito celoto s stavbo na njeni zahodni in vzhodni strani. Gre za zemljišče, ki je namenjeno in nujno potrebno za normalno funkcioniranje oziroma redno rabo izključno samo predmetne stavbe, zato ne gre za zemljišče, ki bi morebiti služilo kot pripadajoče zemljišče kake druge stavbe oziroma vsem stavbam v soseski, kakor tudi ne javni rabi v korist tretjih oseb.
ZGO-1 člen 82, 82/3, 92, 92/1, 92/2. Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta (2008) člen 2, 2/3, 3. ZPP člen 214, 214/2. ZIZ člen 53, 212. OZ člen 247 - 254, 269, 269/2.
Namen sodnih penalov je brez izvršbe doseči dolžnikovo izpolnitev. Zakon daje torej možnost upniku, da se prosto odloči, ali bo takoj zahteval izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve (nenadomestne ali nadomestne obveznosti), ali pa bo dolžnika poskušal prisiliti k izpolnitvi še s predlogom za določitev (in kasneje morebiti še z izterjavo) sodnih penalov. O upnikovi zahtevi, da naj se dolžniku naložijo sodni penali, odloča sodišče v izvršilnem postopku. Upnik pa lahko zahteva plačilo sodnih penalov le do vložitve predloga za izvršbo (tretji in četrti odstavek 212. člena ZIZ).
Upnik zasleduje izključno cilj, da bi dolžnika prisilil k izpolnitvi še preostale nedenarne obveznosti, ki je ne more izpolniti nihče drug (gre torej za nenadomestno nedenarno obveznost), kar je pravno dopustno prizadevanje, saj dolžnik še vedno ni v celoti izpolnil svoje nedenarne obveznosti po pravnomočni sodni odločbi.
Začetek postopka zaradi insolventnosti učinkuje (ima pravne posledice) samo za denarne terjatve in tiste nedenarne terjatve, pri katerih je mogoča pretvorba v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka. V konkretnem primeru pa ima upnik do dolžnika nedenarno terjatev, ki jo lahko izpolni le dolžnik, saj takšne nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku in ni možna njena pretvorba v denarno terjatev, kar posledično pomeni, da je tudi izvršba takšne terjatve dopustna. Sodni penali so v tem primeru strošek stečajnega postopka.
V postopku določitve sodnih penalov velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati, pri čemer je postopek določitve sodnih penalov namenjen določitvi dodatnega roka za izpolnitev nedenarne terjatve, ki je bila že ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku.
nesporna dejstva - trditveno breme - izbrisani - škoda - dokazi in dokazovanje - višina škode - prosti preudarek - potni list - poseg v osebnostne pravice posameznika
Cena novega dokumenta - potne listine, ni nekaj, kar se ne bi dalo brez težav ugotoviti, torej tudi določno navesti. Zato za uporabo prostega preudarka tu ni bilo prostora.
razžalitev - objektivna žaljivost - motenje reda na glavni obravnavi - začasna odstranitev iz sodne dvorane
Pritožba zato nima prav, ko trdi, da je bila zasebni tožilki kršena pravica do pravičnega sojenja. Na glavni obravnavi jo je zastopala pooblaščenka, ki po vrnitvi zasebne tožilke v razpravno dvorano ni predlagala, da se jo ponovno zasliši ali da se ji predstavita izpovedbi navedenih prič, zato sedaj neutemeljeno navaja, da bi sodišče to moralo storiti. ZKP v četrtem odstavku 302. člena namreč določa, da če sodišče odstrani iz sodne dvorane oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca, ki nimata pooblaščenca ali če odstrani njunega zakonitega zastopnika, ki nima pooblaščenca, se glavna obravnava prekine oziroma preloži, dokler si ne vzamejo pooblaščenca. Ker ni šlo za takšen primer, saj je imela zasebna tožilka pooblaščenko, ki jo je na glavni obravnavi zastopala in zanjo opravljala procesna dejanja, pritožba neutemeljeno trdi, da je bila zasebna tožilka prikrajšana in da so bile kršene določbe kazenskega postopka.
ZPP člen 5. OZ člen 131, 148, 353, 353/2, 360, 367, 367/2. ZGD-1 člen 8, 263, 263/4, 515, 515/6. ZFPPIPP člen 42, 43, 44, 442, 442/1, 442/1-2.
sodba presenečenja - izvedba predlaganih dokazov - spregled pravne osebnosti - prenos poslovanja družbe - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - splošna odškodninska odgovornost - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - vložitev kazenske ovadbe - vložitev obtožnice - pripoznava dolga - odškodninska odgovornost poslovodje
V primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe, ta obveznost pa je po svoji naravi taka oziroma ostaja taka, kot je bila obveznost družbe. Spregled je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznosti družbe, za katere sicer po zakonu ne odgovarja. Ker ostaja narava obveznosti po spregledu pravne osebnosti nespremenjena, za njen obstoj in zastaranje veljajo pravila kot za obstoj in zastaranje „temeljne“, „osnovne“ obveznosti družbe.
Zastaranje zahtevka zaradi spregleda pravne osebnosti začne teči, ko: 1) terjatev do družbe dospe v plačilo in 2) se uresniči eden izmed dejanskih stanov spregleda pravne osebnosti.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost
Po drugem odstavku 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pri tem gre za subjektivno nevarnost, kjer ogroženost za uveljavitev terjatve izhaja iz dolžnikovega ravnanja z lastnim premoženjem. Zadošča vsako dolžnikovo ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočanje ali otežkočenje izvršbe, ni pa treba, da je takšna posledica tudi dolžnikov namen oziroma cilj.
OZ člen 9, 239, 239/1, 289, 299, 299/2. ZPP člen 285, 325, 325/1, 333, 333/1.
pogodba namesto razlastitve - dolžnost izpolnitve pogodbe - nedenarna obveznost - materialno procesno vodstvo - rok za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - ugovor pobota - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Res je sicer, da je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo nedenarne obveznosti - s sklenitvijo Dodatka. Vendar pa je pogodbeni namen sklenitve Dodatka odplačni prenos lastninske pravice tožnika na toženo stranko. To pa pomeni, da je z zamudo z izpolnitvijo nedenarne obveznosti, tožena stranka prišla tudi v zamudo s plačilom.
Opozorila v pritožbi, da je odločitev o pobotnem ugovoru izpadla iz izreka sodbe, od 14. 9. 2017 dalje, ko se je začel uporabljati ZPP-E, ki je rok za pritožbo zoper sodbo podaljšal na 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP), ni več mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker se ta lahko poda le v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - prodaja stanovanj - sprememba oblike premoženja - denarna sredstva
Prodaja stanovanj ne pomeni zmanjšanja premoženja, ampak gre zgolj za spremembo oblike premoženja iz nepremičnine v denarna sredstva, iz katerih se terjatev tožnice lahko poplača.
Za izkaz nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bo toženka potem, ko bo prodala vsa stanovanja, prenehala z delovanjem, lastnik, ki je tuj državljan, pa bo odšel iz države.
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 99, 99/1. ZPP člen 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. ZUODNO člen 4, 4/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - zahtevek na izročitev nepremičnine - negatorni zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - služnostna pot - čas izvrševanja služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - dejanska uporaba poti - odvzem posesti - dolžna skrbnost - univerzalno pravno nasledstvo - oseba javnega prava - nova dejstva in dokazi - nedopustna pritožbena novota
Zgolj dejstvo, da je tožnica pravna oseba javnega prava, ne predstavlja opravičljivega razloga, da pri izvrševanju lastninske pravice, kamor sodi tudi nadzor nad posestjo, ne bi izkazovala vsaj osnovne mere skrbnosti, že to pa bi preprečilo, da ji uporaba spornih parcel v ugotovljenem obsegu ne bi ostala neznana.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovednega razloga
Pritožba utemeljeno nasprotuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni konkretno obrazložila odpovednega razloga in da zato odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka utemeljeno navaja, da je glede na naloge, določene v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, v odpovedi navedla določne razloge, iz katerih je razvidno, katere pomanjkljivosti je zaznala pri tožnikovem delu in ki sodišču v okviru dokaznega postopka omogočajo preizkus odpovednega razloga. Tožena stranka je navedla, "da je (tožnik) za opravljanje nalog porabil preveč časa in je bil, glede na merila delodajalca, prepočasen; da ni opravičil pričakovanja o delovni uspešnosti, ki se pričakuje na tem delovnem mestu; da je bilo evidentno, da ima težave pri delu na višini; da si kljub izrecnemu opozorilu predpostavljenega, da je neka informacija pomembna za nadaljnje delo, slednje ni zmogel zapomniti". Skladno s sodno prakso v podobni zadevi standardu obrazložene odpovedi ustreza delodajalčeva navedba, da se odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem (opredeljenim poskusnim delom), da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi. Temu standardu je tožena stranka z navedbo konkretnih pomanjkljivosti, ki jih je zaznala pri tožniku in ki jih je opredelila v poročilu o poteku usposabljanja, zadostila.
Potreba po seznanitvi delavca z delodajalčevimi pričakovanji ne pomeni, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev, temveč da zadostujejo ustna navodila.
Za presojo, ali je mandatar svojo obveznost pravilno izpolnil, in za presojo vsebine mandatarjevih pojasnilnih obveznosti so pomembni tako naročiteljevi interesi, ki so izraženi neposredno prek ustreznih konkretnih, posamičnih pogodbenih določb, kot tudi tisti, ki niso izraženi na tak način, vendar pa so mandatarju znani, ker mu jih je naročnik ob sklepanju pogodbe (ob posredovanju naročila) oziroma kasneje razkril. Četudi se toženec ni zavezal tožniku, da bo zanj pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje, je za presojo, ali je toženec pravočasno oziroma pravilno izpolnil svojo pogodbeno obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja, ključno, ali je toženec vedel, da tožnik potrebuje do 15. 3. 2011 pravnomočno gradbeno dovoljenje, kar je tožnik sicer ves čas zatrjeval. Če je namreč vedel za takšno potrebo oziroma interes tožnika kot naročitelja, bi si moral kot dober strokovnjak prizadevati oziroma storiti vse, kar je bilo v njegovi moči (skrbnost dobrega strokovnjaka), da pridobi gradbeno dovoljenje, kljub spremembi naročila, do takrat, ko je bila še realna možnost, da dovoljenje postane do 15. 3. 2011 tudi pravnomočno, in ne, da ga pridobi do navedenega dne, kar je kot odločilno štelo sodišče prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020976
OZ člen 9.. ZJN-2 člen 69.
premoženjska škoda - odškodninska odgovornost
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek nanaša na povrnitev škode, ki je toženki nastala zaradi neizvajanja sklenjene sporne pogodbe, saj tožnica veljavnosti pogodbe ne izpodbija. Sodišče je po posameznih sklopih preverilo, ali je tožnici pri izvrševanju sporne pogodbe nastala škoda. Pravilno je ugotovilo, da tožnica ni dokazala, da bi ji glede kateregakoli od obravnavanih sklopov dejansko nastala vtoževana škoda. Ker posledično tudi odškodninska odgovornost tožencev ni podana, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ureditev meje v pravdi - močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena - vročitev zapisnika z naroka
Nobena zakonska določba sodišče ne obvezuje, da stranki po uradni dolžnosti vroči izvod zapisnika naroka.
Mirno posestno stanje je tisto, ki sta ga določeno dobo pred sporom oba mejaša videla, upoštevala in spoštovala. Izključna posest enega mora obstajati dalj časa pred trenutkom, ko je postala meja sporna.
ZKP člen 41, 41/2, 42, 42/5, 44, 44/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 23.
izločitev izvedenca - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - prepozna vloga - zavrženje zahteve za izločitev - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - obrazloženost odločbe - bistvene kršitve določb zkp - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Po določbi petega odstavka 42. člena ZKP se v primeru, če je stranka ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 41. člena ZKP, zahteva za izločitev v celoti ali deloma zavrže, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrže, pa ni pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo, da je predlog za izločitev izvedenca prepozen, ga je (pravilno) zavrglo, takšna odločitev pa glede na citirano določbo petega odstavka 42. člena ZKP pomeni, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno poudarilo, da izvedensko mnenje ne predstavlja nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 83. člena ZKP, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj ne obstajajo okoliščine iz 251. člena ZKP, da se sodna odločba ne bi smela opirati na to izvedensko mnenje. S temi razlogi je po mnenju višjega sodišča v celoti zadostilo zahtevi po obrazloženosti sprejete odločitve, še posebej ob dejstvu, ko zagovorniki v predlogu za izločitev izvedenskega mnenja ne navajajo nobenih utemeljenih razlogov za izločitev dokazov, ki jih določata 18. in 251. člen ZKP.
spor majhne vrednosti - pisno izvedena pravdna dejanja - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva za razpis naroka
Glede na povsem pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi je sodišče pravilno zaključilo, da je dejansko stanje, kot ga zatrjuje tožnica, ostalo neprerekano, zato razpis naroka ni bil potreben. Sodišče tožencev ni bilo dolžno še posebej opozarjati, da morata izvedbo naroka zahtevati.
ZPP člen 286, 286/1, 286/4. OZ člen 131, 131/1, 174, 174/1, 179, 179/1, 180.
odgovornost za škodo na javnih površinah, ki so javno dobro - odgovornost upravljalca javnega dobra - soprispevek oškodovanca - razpravno načelo - prekluzija dejstev in dokazov - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - posebno težka invalidnost - stroški zdravljenja - trajno povečane potrebe
Dolžnost lastnika oziroma upravljalca nepremičnine je, da odvrača vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost za nastanek škode in sprejema ukrepe, potrebne za varno uporabo te površine (ne glede na to, ali je bila klančina objekt vodne infrastrukture ali ne).
Nedopustno ravnanje oziroma opustitev, ki je predpostavka krivdne odškodninske odgovornosti, ni le ravnanje v nasprotju s tistim, kar nalagajo pozitivni predpisi, temveč tudi ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Če ni predpisa, ki bi nalagal neko dolžno ravnanje, se protipravnost presoja po merilu, ali je bilo mogoče predvideti, da bo opustitev dolžnega ravnanja privedla do škodne posledice.
Prva toženka bi lahko pričakovala, da bo kakšen od številnih mimoidočih navedeno relativno položno klančino uporabil tudi za dostop do morja, zato bi morala na primeren način informirati uporabnike, da gre za območje nenaravnega spolzkega spusta v morje, ki je namenjeno za spust plovil v morje, bodisi s postavitvijo opozorilne table, bodisi s fizično preprečitvijo, torej bi jih morala informirati o nevarnosti predmetnega območja, ki je bilo ravno zaradi konstrukcije (položnosti) privlačnejše in zato nevarnejše za dostop v morje.
Oškodovanec je upravičen ne le do povračila potrebnih stroškov zdravljenja, temveč tudi do tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine, kamor vsekakor sodijo stroški, ki so prvemu tožniku nastali zaradi prilagoditve stanovanja in opreme za potrebe invalida, kot na primer doplačilo za stol za kopalno kad, za terapevtske blazine...
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - sodna poravnava - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - otrokova korist - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - volja otroka - stiki - pravica staršev do stikov z otrokom
Po ugotovitvah izvedenke nobeden od staršev sam po sebi ni ogrožajoč za razvoj A. A., ampak je ogrožajoč njun medsebojni patološki odnos. Za odločitev je zato ključnega pomena jasno izražena volja in želja v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje 17 let stare A. A., ki je nedvomno sposobna razumeti izraženo voljo in njene posledice, da še naprej ostane pri očetu, pri katerem živi že vse od jeseni 2016 dalje.
Starš ima sicer pravico do stikov z otrokom, vendar pa toženki stiki s hčerjo niso bili onemogočeni, odvzeti ali omejeni. Siljenje otroka, ki je v fazi pubertetno-adolescentnega obdobja v stike z materjo, katerih si ne želi, bi kvečjemu doseglo nasprotni učinek, kot ga zasleduje toženka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019422
KZ-1 člen 27, 27/1, 254, 254/3-2. ZKP člen 391.
zatajitev finančnih obveznosti - pomoč - pomagač - kazenska odgovornost - kaznivost udeleženca - dejansko stanje
Res je, da kazenska odgovornost pomagača v razmerju do storjenega ali poskušanega kaznivega dejanja, ni odvisna od kazenskega pregona in kazenske odgovornosti storilcev teh dejanj in zanjo zadostuje obstoj kaznivega dejanja. Za kaznivost udeleženca Kazenski zakonik zahteva torej le storitev kaznivega dejanja v objektivnem pomenu (limitirana akcesornost). Pomoč torej postane kazniva že s tem, ko glavni storilec izvrši kaznivo dejanje in ni potrebno, da je tudi obsojen. Pritožbeno sodišče poudarja, da ni nobenega dvoma, da obdolženi R.M. kaznivega dejanja, katerega je bil obdolžen, sploh ni izvršil iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. Navedeni obdolženci pa niso bili pomočniki, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ampak bi lahko bili sostorilci kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti in so obdolženega R.M. le uporabili kot "slamnatega direktorja", ki v bistvu, kot je že bilo obrazloženo, ni imel niti najmanjšega pojma o poslovanju družbe, katere direktor je bil in so bili ostali obdolženci tisti, ki so storili kaznivo dejanje, ki se je očitalo obdolženemu R.M..
vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - namen začasne odredbe
Registrsko sodišče je po uradni dolžnosti le realiziralo odločbo pravdnega sodišča. V tem je tudi smisel prisilnega zavarovanja terjatve tožeče stranke. Če bi morala čakati na pravnomočnost sklepa o izdani začasni odredbi, bi lahko tožena stranka po seznanitvi s postopkom zavarovanja in do pravnomočnosti sklepa storila ravno to, kar je želela tožeča stranka preprečiti z začasno odredbo.