postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - začasna odredba v družinskih sporih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - največja korist otroka - ogroženost otroka - izjemen ukrep - neizkazana težko popravljiva škoda - vpis v gimnazijo - nujno preživljanje otroka
Starejši deklici sta se že prostovoljno in brez materinega nasprotovanja preselili k očetu, za najmlajšo pa ni izkazano, da bi bila pri materi kakorkoli ogrožena. Na podlagi tega je pravilna zavrnitev predlagane začasne odločitve o vzgoji in varstvu, saj na opisan način dekleta, kjer so, niso ogrožena, kje pa je zanje najbolje in v njihovo največjo korist, bo stvar končne odločitve v tem družinskem sporu.
ZPIZ-2 člen 38, 38/3, 183, 183/1, 183/2, 183/3.. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
delna starostna pokojnina
Ker je bilo v prejšnjem pravnomočno končanem upravnem postopku nedvomno kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 2. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta zato izpodbijani odločbi kot nezakoniti utemeljeno odpravljeni, dokončna odločba z dne 11. 11. 2015 pa spremenjena tako, da je tožniku priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 1. 12. 2016 dalje. Predlog za nepravo obnovo postopka je bil vložen 29. 11. 2016, zato lahko razveljavitev dokončne odločbe z dne 11. 11. 2015 učinkuje od 1. 12. 2016 dalje.
Sodišče prve stopnje je zaradi nerazčiščenih spornih vprašanj, ne da bi odpravilo odstopanja med različnima mnenjema invalidskih komisij, najmanj preuranjeno zaključilo, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti in posledično na podlagi dejstva, da tožnica še ni dopolnila 65 let starosti, tožbeni zahtevek zavrnilo.
vdovska pokojnina - obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - novo dejstvo ali nov dokaz
Iz listinskega dokaznega gradiva izhaja, da je predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 15. 5. 2013, vložen 14. 4. 2017. Torej po preteku triletnega objektivnega roka iz 4. odstavka 263. člena ZUP-a, ki se je iztekel 5. 6. 2016. Uveljavljano izredno pravno sredstvo je že iz tega razloga zakonito zavrženo.
Sicer pa v predlogu ni bilo navedeno nobeno novo dejstvo ali predlagan nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP-a, ki bi obstajal ob smrti zavarovanca leta 1992. Ni bilo zatrjevano niti dokazovano, da bi bila tožnica ob moževi smrti popolnoma nezmožna za delo, ali da bi to postala v enem letu po njegovi smrti. Zdravstvene težave, ki ob izdaji odločbe 15. 5. 2013 niso obstajale, temveč naj bi se pojavile šele po štirih letih, ne predstavljajo novih dejstev, niti medicinski izvidi iz leta 2018 novih dokazov v smislu navedene določbe ZUP. Tovrstna dejstva pravno niso relevantna, saj ne morejo predstavljati obnovitvenega razloga po navedeni določbi ZUP-a.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020097
ZPP člen 409, 409/1, 409/4, 411, 411/3. ZIZ člen 56, 58, 58/1. ZZZDR člen 105, 106.
spor iz družinskih razmerij - spor o varstvu in vzgoji otrok - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost ukrepa - ogroženost otroka - stiska otroka - varstvo otroka - varstvo koristi otroka - smiselna uporaba določb ZIZ - procesna legitimacija za vložitev tožbe - stvarna legitimacija - uveljavljanje otrokovih pravic - roditeljska pravica staršev - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - kolizijski skrbnik
Z regulacijskimi začasnimi odredbami v družinskih postopkih lahko sodišče začasno uredi le izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.
Tudi postopek z izdajo začasne odredbe, čeprav mora biti hiter, terja od sodišča, da se do procesnega gradiva pravdnih strank opredeli in da izvede predlagane dokaze.
Bistvo tega postopka ni v vprašanjih, ali je bil toženec do tožnice nasilen ali ne, za kakšne vrste in oblike nasilja je šlo, kaj je bilo z orožjem in ali sta bila povzročitelja (ter žrtvi) psihičnega nasilja morda oba. Ta postopek se osredotoča le na koristi otrok. Sodišče prve stopnje je v ugovornem postopku ugotovilo, da sta oba mladoletna otroka pravdnih strank v čustveni stiski (zaradi napetega ozračja v družini) in obremenjena s starševskimi konflikti.
Sodna praksa se je že izrekla, da gre pri tretjem odstavku 411. člena ZPP, ki določa, da se začasne odredbe med postopkom iz razmerij med starši in otroki izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, po naravi stvari za smiselno uporabo ZIZ. Varovanje otrokove koristi je namreč bistveno in osrednje načelo postopkov iz razmerij med starši in otroki, zato npr. določbe prvega odstavka 58. člena ZIZ sploh ni mogoče uporabiti. Kar se tiče uporabe določbe 56. člena ZIZ o ugovoru po izteku roka pa je treba pritožniku pojasniti, da sodišča začasno odredbo, izdano v postopkih iz razmerij med starši in otroki, ne glede na določbo 56. člena ZIZ, lahko kadarkoli spremenijo, tudi brez predloga strank. Pogoj pa ni takšen, kakršne določa 56. člen ZIZ za ugoditev ugovoru po izteku roka, torej da ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe, če ga dolžnik brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi oz. začasni odredbi.
Otrok je osrednji subjekt (ne predmet) roditeljske pravice (in tudi sam stvarno ter procesno legitimiran), a mu to (vsaj ne do tedaj, ko je star 15 let in sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj) ne daje legitimacije, da bi v pravdi zahteval, na kakšen način naj starša izvršujeta roditeljsko pravico. Odgovornost za odločanje o tem je dana staršem, sodišče pa ob tem na otrokovo korist pazi po uradni dolžnosti.
Pomembno je, da so stiki otrok s tistim od staršev, s katerim ne živijo, redni in dovolj pogosti, da do izdaje končne odločbe ne pride do odtujitve.
Bistvo je, da so stiki (začasno) urejeni tako, da otrokom ne škodijo.
odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - premoženjska in nepremoženjska škoda - nesklepčnost tožbe - protipravno ravnanje sodnika
Tožnica je trdila, da naj bi ji nastala škoda zaradi višjih stroškov sanacije kot posledica kasnejše izročitve kupljenega stanovanja, ker do njega ni prišla že 6. 12. 2006, ampak ga je prevzela šele 6. 12. 2010. Ob takšnem izhodišču bi morala tožnica v trditveni podlagi pojasniti (da bi bila primerjava izdatkov za posamezna dela sploh mogoča, s tem pa tudi izračun višine te škode), v kakšnem stanju se je stanovanje nahajalo v decembru 2006, kakšno je bilo njegovo stanje po izročitvi tožnici in v čem se kaže razlika v stroških sanacije (tožničino škodo bi predstavljala zgolj ta razlika) med tem, če bi bila potrebna dela opravljena že v začetku leta 2007, in tem, da so bila dela opravljena šele po približno triletni „zamudi“ z izročitvijo stanovanja.
kaznivo dejanje nasilništva - spravljanje v podrejen položaj - zakonski znaki - dokazna ocena - telesna poškodba
Res je, da vsake protipravne uporabe fizične sile ni mogoče vedno opredeliti kot nasilništvo, vendar pa je za to kaznivo dejanje značilno izvajanje nasilja zaradi nasilja, izživljanje z nasiljem oziroma ravnanje, ko storilčevo nasilje žrtev preganja ali ji omeji svobodo gibanja oziroma žrtev spravi v položaj, ko postane žrtev objekt izvajanja nasilja, ki se mu ne more ali ne zna izogniti.
ZPP člen 286, 286/1, 286/4. OZ člen 131, 131/1, 174, 174/1, 179, 179/1, 180.
odgovornost za škodo na javnih površinah, ki so javno dobro - odgovornost upravljalca javnega dobra - soprispevek oškodovanca - razpravno načelo - prekluzija dejstev in dokazov - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - posebno težka invalidnost - stroški zdravljenja - trajno povečane potrebe
Dolžnost lastnika oziroma upravljalca nepremičnine je, da odvrača vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost za nastanek škode in sprejema ukrepe, potrebne za varno uporabo te površine (ne glede na to, ali je bila klančina objekt vodne infrastrukture ali ne).
Nedopustno ravnanje oziroma opustitev, ki je predpostavka krivdne odškodninske odgovornosti, ni le ravnanje v nasprotju s tistim, kar nalagajo pozitivni predpisi, temveč tudi ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Če ni predpisa, ki bi nalagal neko dolžno ravnanje, se protipravnost presoja po merilu, ali je bilo mogoče predvideti, da bo opustitev dolžnega ravnanja privedla do škodne posledice.
Prva toženka bi lahko pričakovala, da bo kakšen od številnih mimoidočih navedeno relativno položno klančino uporabil tudi za dostop do morja, zato bi morala na primeren način informirati uporabnike, da gre za območje nenaravnega spolzkega spusta v morje, ki je namenjeno za spust plovil v morje, bodisi s postavitvijo opozorilne table, bodisi s fizično preprečitvijo, torej bi jih morala informirati o nevarnosti predmetnega območja, ki je bilo ravno zaradi konstrukcije (položnosti) privlačnejše in zato nevarnejše za dostop v morje.
Oškodovanec je upravičen ne le do povračila potrebnih stroškov zdravljenja, temveč tudi do tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine, kamor vsekakor sodijo stroški, ki so prvemu tožniku nastali zaradi prilagoditve stanovanja in opreme za potrebe invalida, kot na primer doplačilo za stol za kopalno kad, za terapevtske blazine...
vmesna sodba - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost organizatorja športnega tekmovanja - dirka - motoristična dirka - soprispevek - prehitra vožnja motorista - vzročna zveza - ugovor glede temelja tožbenega zahtevka
V sodni praksi se odškodninska odgovornost organizatorja prireditve športnikom praviloma presoja po krivdnem načelu, kadar je odgovornost organizatorja prireditve utemeljena na pogodbenem razmerju z udeleženci, tudi na pogodbeni odškodninski odgovornosti. Le izjemoma, ko so izpostavljene posebno nevarne okoliščine, je bila vzpostavljena objektivna odgovornost, in sicer v primerih, kjer je do poškodb prišlo med izvajanjem športnih aktivnosti, ki so bile del usposabljanja v okviru službenih obveznosti, ki jih udeleženci niso mogli odkloniti. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo pravno podlago 84. člena ZD in je pravilno obrazložilo, da je pravi oporočiteljev namen temeljno vodilo pri razlagi oporoke ter da je določila oporoke treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, kar pomeni, da sam zapis oporoke ni odločilen, temveč sodišče ugotavlja vsebino zapustnikove volje še na druge načine.
lastninska tožba (rei vindicatio) - vrnitev stvari - negatorna (opustitvena) tožba - protipravno vznemirjanje lastnika - prepoved vznemirjanja lastnika - javno dobro - dejansko stanje - dokazno breme
Za utemeljenost zahtevka za odstranitev stvari (in za prepoved nadaljnjega tovrstnega vznemirjanja) na podlagi 99. člena SPZ mora tožnik dokazati, da je toženec tisti, ki ga je protipravno vznemirjal pri izvrševanju njegove lastninske pravice bodisi tisti, ki je dal nalog za vznemirjanje, oziroma v čigar korist je bilo vznemirjenje izvršeno, pa je tako ravnanje odobril oziroma z njim soglašal.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - prodaja stanovanj - sprememba oblike premoženja - denarna sredstva
Prodaja stanovanj ne pomeni zmanjšanja premoženja, ampak gre zgolj za spremembo oblike premoženja iz nepremičnine v denarna sredstva, iz katerih se terjatev tožnice lahko poplača.
Za izkaz nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bo toženka potem, ko bo prodala vsa stanovanja, prenehala z delovanjem, lastnik, ki je tuj državljan, pa bo odšel iz države.
Tožena stranka za povračilo teh stroškov ne more biti zavezana niti na nepogodbeni pravni podlagi, to je iz naslova obogatitve oziroma iz naslova poslovodstva brez naročila (členi od 190 do 205 Obligacijskega zakonika - OZ). Tožena stranka je omenjeno gozdno posest le upravljala po pogodbi s solastnico M. P., zato bi bila v konkretnem primeru lahko neupravičeno obogatena zgolj omenjena solastnica, saj so iztoževani stroški nastali zgolj za potrebe nepremičnine.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost sodišča - gospodarski spor - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - novela ZPP-E - predhodni preizkus tožbe - razpis glavne obravnave
V obravnavani zadevi se je postopek začel z vložitvijo predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v januarju 2018, zato se zanj že uporablja zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E). ZPP od te novele dalje v 19. členu določa, da se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. V konkretnem primeru se je Okrajno sodišče v Kamniku izreklo za nepristojno potem, ko je že razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ter strankam vročilo vabila, kar je upoštevaje zgoraj navedeno prepozno.
Zaradi zvina leve rame ima tožnica trajne posledice, ki se kažejo v 3 % zmanjšani gibljivosti leve rame (v posledici brazgotinastega tkiva v področju leve rame). Da do zmanjšanja življenjske aktivnosti ni prišlo, tako ni mogoče govoriti, dejstvo, da gre za lažje prikrajšanje, pa se je ustrezno odrazilo pri odmeri višine odškodnine.
Za presojo, ali je mandatar svojo obveznost pravilno izpolnil, in za presojo vsebine mandatarjevih pojasnilnih obveznosti so pomembni tako naročiteljevi interesi, ki so izraženi neposredno prek ustreznih konkretnih, posamičnih pogodbenih določb, kot tudi tisti, ki niso izraženi na tak način, vendar pa so mandatarju znani, ker mu jih je naročnik ob sklepanju pogodbe (ob posredovanju naročila) oziroma kasneje razkril. Četudi se toženec ni zavezal tožniku, da bo zanj pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje, je za presojo, ali je toženec pravočasno oziroma pravilno izpolnil svojo pogodbeno obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja, ključno, ali je toženec vedel, da tožnik potrebuje do 15. 3. 2011 pravnomočno gradbeno dovoljenje, kar je tožnik sicer ves čas zatrjeval. Če je namreč vedel za takšno potrebo oziroma interes tožnika kot naročitelja, bi si moral kot dober strokovnjak prizadevati oziroma storiti vse, kar je bilo v njegovi moči (skrbnost dobrega strokovnjaka), da pridobi gradbeno dovoljenje, kljub spremembi naročila, do takrat, ko je bila še realna možnost, da dovoljenje postane do 15. 3. 2011 tudi pravnomočno, in ne, da ga pridobi do navedenega dne, kar je kot odločilno štelo sodišče prve stopnje.
Vse dokler obstaja kakršnakoli pogodbena podlaga za medsebojne zahtevke strank, obogatitve oziroma prikrajšanja med njima ni. Da bi zastaranje zahtevka iz neupravičene obogatitve lahko začelo teči, pa mora postati jasno, da je pogodbeno ali kakršnokoli drugo razmerje dokončno prenehalo.
Pravna kvalifikacija, ki jo je ponudil tožnik v tožbi (in pri kateri vztraja v pritožbi), ni nujna sestavina tožbe. Sodišče nanjo ni vezano. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek sme zavrniti šele po ugotovitvi, da ni utemeljen po nobeni izmed pravnih norm, ki bi lahko prišle v poštev za obravnavani primer.
zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - prispevki za socialno zavarovanje - sorazmerni del - obvezno zavarovanje v prometu - zapadlost odškodninske terjatve
Določba 311. člena ZPP določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je zapadla do konca glavne obravnave. Če terjatev do konca glavne obravnave ne zapade, mora sodišče tožbeni zahtevek zavrniti in takšna presoja pomeni ne le procesno pravno odločitev temveč tudi odločitev po materialnem pravu. Določbo prvega odstavka 18. člena ZOZP, da je z zavarovanjem krit sorazmerni del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, je razumeti tako, da bo šele s poplačilom odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote zapadla v plačilo zavarovana terjatev tožeče stranke. Drugačna razlaga bi pomenila, da sta poplačilo ostalih oškodovancev in višina zavarovalne vsote, kot pravni dejstvi, ki se morata uresničiti, da bo smela terjati poplačilo tožeča stranka, sami sebi namen. Pa nista, ker ju je potrebno razlagati tako, da je šele z njuno izpolnitvijo, tožeča stranka pridobi pravico terjati izpolnitev obveznosti in šele tedaj začne teči zastaranje njene terjatve.
vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - namen začasne odredbe
Registrsko sodišče je po uradni dolžnosti le realiziralo odločbo pravdnega sodišča. V tem je tudi smisel prisilnega zavarovanja terjatve tožeče stranke. Če bi morala čakati na pravnomočnost sklepa o izdani začasni odredbi, bi lahko tožena stranka po seznanitvi s postopkom zavarovanja in do pravnomočnosti sklepa storila ravno to, kar je želela tožeča stranka preprečiti z začasno odredbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019342
OZ člen 132, 239, 243. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 355, 355/1.
pogodba o opravljanju računovodskih storitev - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - pravno priznana škoda - navadna škoda - zmanjšanje premoženja - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka zatrjuje, da je zaradi kršitve pogodbenih obveznosti prve toženke nekatere svoje upnike poplačala v sorazmerno prevelikem deležu, tako da je ostala brez sredstev za poplačilo stroškov stečajnega postopka ter upnika ZPIZ v skupni višini 35.733,90 EUR. Navedeno nedvomno lahko predstavlja zmanjšanje tožničinega premoženja (stečajne mase) oziroma njeno navadno škodo v smislu 132. člena OZ. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da namen, za katerega bi tožeča stranka sicer porabila ta sredstva, pri presoji nastanka škode niti ni pomemben, pač pa je pomembno le zmanjšanje tožničinega premoženja za ta sredstva.