ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 192.. ZPIZ člen 12, 230, 231.. ZPIZ-2 člen 129.
starostna pokojnina - plačilo prispevkov
Upoštevanje obdobja zavarovanja v pokojninsko dobo pod pogojem plačila prispevkov velja le za zavarovance, ki so sami zavezanci za obračun in plačilo prispevkov, torej med drugim tudi za samozaposlene in zavarovance, zavarovane na temelju lastništva in sočasnega poslovodenja gospodarskih družb, ne pa zavarovance iz naslova delovnega razmerja, ko je prispevke dolžan obračunati in plačati delodajalec.
Sodišče prve stopnje je test sorazmernosti, ki ga je pri svojem odločanju sicer utemeljeno uporabilo, uporabilo nepopolno in zato nepravilno. Ni namreč opravilo presoje nujnosti posega v ustavno zavarovano pravico obdolženca do zasebnosti. Gre za vprašanje, ali je bilo prikrito snemanje telefonskega pogovora med oškodovancem in obdolžencem s strani oškodovanca nujno za zavarovanje oškodovančeve pravice do zasebne lastnine.
ZFPPIPP člen 47, 64, 212, 371, 371/11, 371/11-2. ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 74, 74/1, 75, 75/1.
odlog plačila - odlog izvršbe - pravna praznina - posebna razdelitvena masa - uveljavljanje terjatve v tujini
Stečaj pomeni generalno izvršbo nad dolžnikovim premoženjem, v kateri se terjatve dolžnikovih upnikov, ki so v enakem položaju do dolžnika, poplačajo sorazmerno. Čeprav ZFPPIPP nima določb o zadržanju izplačila terjatev upnikom, pa to ne pomeni, da se ta institut izvršilnega prava v zvezi s poplačilom upnikov v stečajnem postopku ne bi smel v nobenem primeru uporabiti. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da se tudi v zvezi s plačilom upnikov v stečajnem postopku lahko pojavijo okoliščine, ki nakazujejo, da bo morebiti odpadla podlaga za plačilo terjatve upnika. V takem primeru pa plačilo terjatve upnika nima smisla, dokler to vprašanje ni rešeno. Plačilo upnikove terjatve v izvršbi in plačilo upnikove terjatve v stečaju sta si, kar zadeva navedeni dejanski stan, v bistvenih lastnostih vrednostno istovetna. Nobenega razloga ni, da bi v izvršbi dolžnik lahko dosegel odlog plačila, v stečaju pa ne, če so podane podobne oziroma vrednostno enake okoliščine, ki kažejo na možnost, da bo podlaga lahko odpadla. Upoštevaje sklepanje od podobnega na podobno, je sodišče prve stopnje pravila o odlogu izvršbe na predlog dolžnika iz ZIZ pravilno uporabilo za primer, ki v ZFPPIPP ni urejen. Če so izpolnjene predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odlog izvršbe na predlog dolžnika, se zato tudi v stečajnem postopku poplačilo terjatve upnika lahko odloži.
invalidska pokojnina - duševna bolezen - procesna sposobnost - pravdna sposobnost - skrbnik za poseben primer
V obravnavani zadevi so bili podani v zakonu določeni razlogi za izdajo sklepa o postavitvi skrbnika za poseben primer tožniku zaradi njegove pravdne nesposobnosti, ugotovljene s strani sodnega izvedenca - psihiatra. Zato ni mogoče pritrditi mnenju tožnika, da to ni potrebno, ker ima pooblaščenca in sina, ki mu v postopku pred sodiščem pomagata.
plačilo razlike plače - vabilo na narok - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Tožnici je bila kršena pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku, s tem, ko je sodišče prve stopnje spornega dne opravilo narok za glavno obravnavo v njeni odsotnosti, čeprav nanj ni bila pravilno oziroma sploh ni bila vabljena. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
podjemna pogodba - predmet pogodbe - izvedena dela po pogodbi - dogovor o ceni - pogodba o slikopleskarskih delih - sprejem ponudbe - pobot - posredna (refleksna) škoda
V konkretni situaciji, ko je toženec zanikal obstoj dogovora o ceni kitanja, bi moral tožnik bodisi pojasniti okoliščine sklenjenega dogovora ali pa zatrjevati, da cena ni bila dogovorjena in da predstavlja cena 1 EUR/m2 običajno plačilo za opravljeno delo.
nesporna dejstva - trditveno breme - izbrisani - škoda - dokazi in dokazovanje - višina škode - prosti preudarek - potni list - poseg v osebnostne pravice posameznika
Cena novega dokumenta - potne listine, ni nekaj, kar se ne bi dalo brez težav ugotoviti, torej tudi določno navesti. Zato za uporabo prostega preudarka tu ni bilo prostora.
razžalitev - objektivna žaljivost - motenje reda na glavni obravnavi - začasna odstranitev iz sodne dvorane
Pritožba zato nima prav, ko trdi, da je bila zasebni tožilki kršena pravica do pravičnega sojenja. Na glavni obravnavi jo je zastopala pooblaščenka, ki po vrnitvi zasebne tožilke v razpravno dvorano ni predlagala, da se jo ponovno zasliši ali da se ji predstavita izpovedbi navedenih prič, zato sedaj neutemeljeno navaja, da bi sodišče to moralo storiti. ZKP v četrtem odstavku 302. člena namreč določa, da če sodišče odstrani iz sodne dvorane oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca, ki nimata pooblaščenca ali če odstrani njunega zakonitega zastopnika, ki nima pooblaščenca, se glavna obravnava prekine oziroma preloži, dokler si ne vzamejo pooblaščenca. Ker ni šlo za takšen primer, saj je imela zasebna tožilka pooblaščenko, ki jo je na glavni obravnavi zastopala in zanjo opravljala procesna dejanja, pritožba neutemeljeno trdi, da je bila zasebna tožilka prikrajšana in da so bile kršene določbe kazenskega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019813
KZ-1 člen 173, 173/1. ZKP člen 39, 39/2-2, 83, 83/2, 235, 236, 236/2, 371, 338, 371/1-8, 371/2, 392.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - izločitev dokazov - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - nedovoljen dokaz - priviligirana priča - sposobnost razumeti pouk - mladoletni oškodovanec
Na podlagi zgoraj ugotovljenih in navedenih okoliščin pritožbeno sodišče poudarja, da izvedenka tako v prvem mnenju, kot njegovi dopolnitvi več ne povzema vsebine uradnega zaznamka, ker je ta že bil izločen po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP, izločeni pa so bili tudi že deli izvedenskega mnenja v tej zvezi. Vendar pa je bila izvedenka z vsebino tega uradnega zaznamka ves čas seznanjena, zaradi česar je nanj svoje izvedensko mnenje tudi delno oprla. To pa posledično pomeni tudi potrebo po izločitvi tistega dela izvedenskega mnenja, ki zajema tak nedovoljeni dokaz, saj bi v nasprotnem primeru sodišče nedopustno zaobšlo določbo 83. člena ZKP. Sodišče prve stopnje bi zato moralo, ko je izvedenka v prvem izvedenskem mnenju zapisala, da oškodovanka E.M. ni sposobna razumeti vsebine pouka, ki ga mora biti deležna privilegirana priča, iz spisa izločiti tako uradni zaznamek z dne 26. 1. 2016 kot izvedensko mnenje in določiti novega izvedenca, ki bi odgovoril na nadaljnja vprašanja izvedencu po odredbi. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da izvedensko mnenje izhaja vzročno - posledično iz izločenega, nedovoljenega uradnega zaznamka o izjavi privilegirane priče iz faze preiskave. Čeprav izvedensko mnenje samo po sebi ni bilo pridobljeno nezakonito, je torej dokaz, pridobljen na podlagi vednosti o nedovoljenem dokazu, oziroma reprodukcija izločenega nedovoljenega dokaza.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - sodna poravnava - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - otrokova korist - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - volja otroka - stiki - pravica staršev do stikov z otrokom
Po ugotovitvah izvedenke nobeden od staršev sam po sebi ni ogrožajoč za razvoj A. A., ampak je ogrožajoč njun medsebojni patološki odnos. Za odločitev je zato ključnega pomena jasno izražena volja in želja v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje 17 let stare A. A., ki je nedvomno sposobna razumeti izraženo voljo in njene posledice, da še naprej ostane pri očetu, pri katerem živi že vse od jeseni 2016 dalje.
Starš ima sicer pravico do stikov z otrokom, vendar pa toženki stiki s hčerjo niso bili onemogočeni, odvzeti ali omejeni. Siljenje otroka, ki je v fazi pubertetno-adolescentnega obdobja v stike z materjo, katerih si ne želi, bi kvečjemu doseglo nasprotni učinek, kot ga zasleduje toženka.
Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev in je zato pravilna prepoved razpolaganja s spornimi nepremičninami lahko zgolj v celoti. Čeprav tožnica zahteva, da se na ugotovljenem skupnem premoženju določi delež do polovice, se izdana začasna odredba pravilno glasi na celoto.
ZPP člen 14, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 131, 169, 179, 352.
krivdna odškodninska odgovornost - nasilništvo - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vezanost civilnega sodišča na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti - načelo popolne odškodnine - zastaranje odškodninske terjatve - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - poškodba roke - poškodba zapestja - poseg v čast in dobro ime - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - dokaz z novim izvedencem
Če se toženec z izvedenskima mnenjema ne strinja, to izvedenskima mnenjema ne vzame teže. Toženčeva lastna ocena o izvedenskem mnenju prepričljivosti izvedenskega mnenja ne more izpodbiti. Sklicevanje na izvedenska mnenja iz drugih postopkov, prav tako ne. Če sodišče oceni, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, nepopolno oziroma obstoji utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti odpravi z zaslišanjem izvedenca, če to ni možno pa s postavitvijo novega izvedenca (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). V obravnavanem primeru tega ni ugotovilo. Nasprotno, izvedenska mnenja obeh izvedencev je v celoti sprejelo. Zakon pa ne določa obveznosti ponavljanja dokazov z novimi izvedenci, če stranka z izvedenskim mnenjem ni zadovoljna.
procesni pobotni ugovor - pravočasnost ugovora zaradi pobota - pravočasnost vloge, vezane na rok - kršitev načela kontradiktornosti postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - dokazna listina v tujem jeziku - prekluzija - delna razveljavitev sodbe
Tožena stranka uveljavlja prekluzijo vseh vlog tožeče stranke, vloženih po prvem naroku za glavno obravnavo v delu, kjer se navedbe in dokazni predlogi ne nanašajo na podani pobotni ugovor in bi jih tožeča stranka lahko podala pred prvim narokom za glavno obravnavo. V nadaljevanju pa konkretizira le vlogo, s katero je 21. 2. 2017 predložila sodno overjene prevode ključnih dokaznih listin, ki jih je v svoji dopolnitvi tožbe predložila le v angleškem jeziku, čeprav bi jih tožeča stranka skladno z 286. in 286.a členom ZPP lahko predložila pred prvim narokom za glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče je zato obravnavalo navedeni pritožbeni očitek le glede zatrjevane prekluzije predložitve prevodov računov, podanih z dne 21. 2. 2017 prejeto vlogo tožeče stranke.
Tožena stranka v teku prvostopenjskega postopka ni ugovarjala predloženim dokazom v tujem jeziku. Potem, ko jih je tožeča stranka predložila še v slovenskem jeziku, tudi ni ugovarjala prekluzije, kot jo uveljavlja s pritožbo. Ker pri tem ne gre za kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), bi jih morala tožena stranka skladno s 286.b členom ZPP pravočasno uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče jih zato kot prepozno uveljavljanih ni obravnavalo.
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Med pravdnima strankama je nesporno, da tožeča stranka tožbe ni umaknila zato, ker bi tožene stranke izpolnile zahtevek. Drugi razlogi, zaradi katerih se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, niso pomembni.
Odločitev o zavrženju ponovnega predloga za prekinitev postopka je pravilna. Četudi gre za novo tožbo, je zahtevek, ki ga je postavil pritožnik, istoveten zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, pritožnikov predlog z enako vsebino pa je sodišče že enkrat zavrnilo.
ZPP člen 151, 155, 155/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
povrnitev pravdnih stroškov - nagrada za narok v ponovljenem postopku - preklic naroka - neizvedba naroka - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - potrebnost stroškov - stroški za odgovor na revizijo
V primeru ponovljenega sojenja se že nastala nagrada za postopek všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 99, 99/1. ZPP člen 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. ZUODNO člen 4, 4/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - zahtevek na izročitev nepremičnine - negatorni zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - služnostna pot - čas izvrševanja služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - dejanska uporaba poti - odvzem posesti - dolžna skrbnost - univerzalno pravno nasledstvo - oseba javnega prava - nova dejstva in dokazi - nedopustna pritožbena novota
Zgolj dejstvo, da je tožnica pravna oseba javnega prava, ne predstavlja opravičljivega razloga, da pri izvrševanju lastninske pravice, kamor sodi tudi nadzor nad posestjo, ne bi izkazovala vsaj osnovne mere skrbnosti, že to pa bi preprečilo, da ji uporaba spornih parcel v ugotovljenem obsegu ne bi ostala neznana.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovednega razloga
Pritožba utemeljeno nasprotuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni konkretno obrazložila odpovednega razloga in da zato odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka utemeljeno navaja, da je glede na naloge, določene v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, v odpovedi navedla določne razloge, iz katerih je razvidno, katere pomanjkljivosti je zaznala pri tožnikovem delu in ki sodišču v okviru dokaznega postopka omogočajo preizkus odpovednega razloga. Tožena stranka je navedla, "da je (tožnik) za opravljanje nalog porabil preveč časa in je bil, glede na merila delodajalca, prepočasen; da ni opravičil pričakovanja o delovni uspešnosti, ki se pričakuje na tem delovnem mestu; da je bilo evidentno, da ima težave pri delu na višini; da si kljub izrecnemu opozorilu predpostavljenega, da je neka informacija pomembna za nadaljnje delo, slednje ni zmogel zapomniti". Skladno s sodno prakso v podobni zadevi standardu obrazložene odpovedi ustreza delodajalčeva navedba, da se odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem (opredeljenim poskusnim delom), da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi. Temu standardu je tožena stranka z navedbo konkretnih pomanjkljivosti, ki jih je zaznala pri tožniku in ki jih je opredelila v poročilu o poteku usposabljanja, zadostila.
Potreba po seznanitvi delavca z delodajalčevimi pričakovanji ne pomeni, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev, temveč da zadostujejo ustna navodila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019063
OZ člen 28, 104, 104/1, 105, 105/3, 111, 111/2. ZPP člen 212.
javna dela - kršitev pogodbe - nenamenska poraba sredstev - razveza pogodbe - trditveno in dokazno breme - izjava o odstopu od pogodbe
Pogodba se avtomatično razveže v primerih neizpolnitve pogodbene obveznosti (primerjaj prvi odstavek 104. člena ter tretji odstavek 105. člena OZ), ne pa tudi v primeru zatrjevanih kršitev pogodbenih obveznosti. V slednjem primeru učinkuje izjava o uresničitvi odstopne pravice šele potem, ko jo prejeme odstopni zavezanec, kar pomeni, da mora biti odstop od pogodbe nasprotni stranki izjavljen.
osebni stečaj - odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju
V pritožbi si dolžnik neuspešno prizadeva izkazati verodostojnost svojih navedb o dolžnem mesečnem pošiljanju poročil upraviteljici z okoliščino, da pa je nepošiljanje poročil v juliju in avgustu 2018 priznal, kar naj bi kazalo na iskrenost njegove izpovedbe. Ob upraviteljičinih trditvah, da prav nobene navadne pošte s poročilom od dolžnika od februarja 2018 dalje ni prejela, takega negativnega dejstva pa ni mogoče dokazati, je bilo namreč na dolžniku dokazno breme o rednem mesečnem pošiljanju poročil upraviteljici. Tega pa dolžnik ni zmogel. Nobenega razloga ni, da bi sodišče podvomilo v verodostojnost upraviteljičinih navedb o izostalih poročilih, omajati pa jih ne more dolžnik niti s pritožbenim očitkom, da upraviteljica ni takoj, ko je poročilo izostalo, odreagirala in dolžnika s tem seznanila, da navadne pošte od njega ni prejela. V situaciji, ko se je dolžnik poslužil drugačnega komuniciranja z upraviteljico od dotlej običajnega in drugačnega načina njenega seznanjenja s poročili o iskanju zaposlitve (z navadno pošto namesto z dotlej elektronsko pošto), je tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnikova dolžna skrbnost narekovala preveritev prejema njegovih poročil pri upraviteljici. Ni dolžnost upraviteljice, da ob vsakem izostanku poročila vedno znova dolžnika terja k predložitvi poročila.