ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 192.. ZPIZ člen 12, 230, 231.. ZPIZ-2 člen 129.
starostna pokojnina - plačilo prispevkov
Upoštevanje obdobja zavarovanja v pokojninsko dobo pod pogojem plačila prispevkov velja le za zavarovance, ki so sami zavezanci za obračun in plačilo prispevkov, torej med drugim tudi za samozaposlene in zavarovance, zavarovane na temelju lastništva in sočasnega poslovodenja gospodarskih družb, ne pa zavarovance iz naslova delovnega razmerja, ko je prispevke dolžan obračunati in plačati delodajalec.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - subjektivni element
Zavest o možnosti nastanka prepovedane posledice sama zase še ne dokazuje storilčeve privolitve v nastalo posledico, ampak morajo biti podana tudi dejstva, ki dokazujejo, da je storilec v nastanek poškodbe privolil. V kolikor takih dejstev ni, ne more biti podan eventualni naklep, ampak je mogoče govoriti le o milejši obliki krivde (zavestni ali nezavestni malomarnosti). Dejstev ali okoliščin, ki bi kazale, da je obtoženec v tako posledico privolil, sodišče prve stopnje ni navedlo, saj je v izpodbijani sodbi zapisan le zaključek (trditev): „Ker je v prepovedano posledico privolil, je ravnal z eventualnim naklepom.“ (točka 19 izpodbijane sodbe). To pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov za zaključek, da je obtoženec v prepovedano posledico privolil. V tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pritožbeno sodišče namreč ne more odgovoriti na pritožbene navedbe v tej smeri, ki bi, glede na zgoraj navedeno (ob dodatni okoliščini, ki naj bi kazala tudi na opitost obtoženca in njenemu prispevku k padcu na tla), lahko bile utemeljene.
Rok za vložitev pritožbe je začel teči prvi dan po fiktivni vročitvi, torej 12. 10. 2018 in se je iztekel v petek 26. 10. 2018. Tožnica pa je šele dne 29. 10. 2018 priporočeno oddala poštno pošiljko (pritožbo), ki jo je naslovila na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba, ki je bila priporočeno oddana na pošto 29. 10. 2018, je bila torej vložena po izteku 15-dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega in drugega odstavka 343. člena ZPP utemeljeno pritožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Glede na navedeno tudi pritožbeno sodišče zaključuje, da vzrok neizpolnitve posebnega pogoja na strani obsojenke ni v objektivnih okoliščinah, ki bi jih, kljub pripravljenosti izpolniti svojo obveznost, onemogočale izpolnitev obveznosti, temveč je vzrok neizpolnitve posebnega pogoja v obsojenkinem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.
ZZZDR člen 103, 103/1, 123, 123/1, 123/2, 129, 129a.
določitev preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske potrebe mladoletnih otrok - preživninske sposobnosti staršev - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - neupoštevanje otroškega dodatka - porazdelitev preživninskega bremena
Ocena preživljalskih zmožnosti staršev mora biti realna, a se presoja dokaj strogo. Upoštevati je treba ne le dejanske materialne in pridobitne sposobnosti (129. člen ZZZDR), ampak tudi potencialne dohodke, ki bi jih s svojimi sposobnostmi lahko pridobili, pa jih morda ne.
Sodišče prve stopnje je test sorazmernosti, ki ga je pri svojem odločanju sicer utemeljeno uporabilo, uporabilo nepopolno in zato nepravilno. Ni namreč opravilo presoje nujnosti posega v ustavno zavarovano pravico obdolženca do zasebnosti. Gre za vprašanje, ali je bilo prikrito snemanje telefonskega pogovora med oškodovancem in obdolžencem s strani oškodovanca nujno za zavarovanje oškodovančeve pravice do zasebne lastnine.
ZFPPIPP člen 47, 64, 212, 371, 371/11, 371/11-2. ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 74, 74/1, 75, 75/1.
odlog plačila - odlog izvršbe - pravna praznina - posebna razdelitvena masa - uveljavljanje terjatve v tujini
Stečaj pomeni generalno izvršbo nad dolžnikovim premoženjem, v kateri se terjatve dolžnikovih upnikov, ki so v enakem položaju do dolžnika, poplačajo sorazmerno. Čeprav ZFPPIPP nima določb o zadržanju izplačila terjatev upnikom, pa to ne pomeni, da se ta institut izvršilnega prava v zvezi s poplačilom upnikov v stečajnem postopku ne bi smel v nobenem primeru uporabiti. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da se tudi v zvezi s plačilom upnikov v stečajnem postopku lahko pojavijo okoliščine, ki nakazujejo, da bo morebiti odpadla podlaga za plačilo terjatve upnika. V takem primeru pa plačilo terjatve upnika nima smisla, dokler to vprašanje ni rešeno. Plačilo upnikove terjatve v izvršbi in plačilo upnikove terjatve v stečaju sta si, kar zadeva navedeni dejanski stan, v bistvenih lastnostih vrednostno istovetna. Nobenega razloga ni, da bi v izvršbi dolžnik lahko dosegel odlog plačila, v stečaju pa ne, če so podane podobne oziroma vrednostno enake okoliščine, ki kažejo na možnost, da bo podlaga lahko odpadla. Upoštevaje sklepanje od podobnega na podobno, je sodišče prve stopnje pravila o odlogu izvršbe na predlog dolžnika iz ZIZ pravilno uporabilo za primer, ki v ZFPPIPP ni urejen. Če so izpolnjene predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odlog izvršbe na predlog dolžnika, se zato tudi v stečajnem postopku poplačilo terjatve upnika lahko odloži.
sorazmerni del starostne pokojnine - zavrženje zahteve stranke - pravnomočno razsojena stvar
Pravna podlaga za rešitev obravnavane zadeve je podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP. Po navedeni določbi ZUP-a se zahteva stranke zavrže, če se o isti upravni stvari že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, oziroma je bila izdana zavrnilna odločba pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Ker je bila tožnikova zahteva za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno zavrnjena, ob ponovni zahtevi pa je imel še vedno dopolnjenih le 13 let, 4 mesece in 29 dni zavarovalne dobe, se dejansko stanje zagotovo ni spremenilo. Spremenila se ni niti relevantna pravna podlaga, in sicer 1. odstavek 27. člena ZPIZ-2, po katerem lahko zavarovanec pri starosti 65 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, če ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe. Z novo zahtevo je bilo pravilno postopano po 129. členu ZUP-a, zato pritožba zoper zavrnilno sodbo ne more biti uspešna.
institucionalno varstvo - preživninska obveznost - polnoletni otrok
Polnoletni otroci so dolžni preživljati starše, če nimajo in si ne morejo pridobiti dovolj sredstev za preživljanje, razen če sami iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti do otroka, kot izhaja iz 124. člena ZZZDR. Pomeni, da polnoletni otroci do katerih starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti, niti v primeru, da starši nimajo in si tudi ne morejo pridobiti sredstev za preživljanje zanje niso dolžni plačevati storitev institucionalnega varstva. Brezposelnost enega od staršev, zaradi katere nima, oziroma ni imel niti sredstev za lastno preživljanje, sicer lahko predstavlja upravičeni razlog v smislu 124. člena ZZZDR za neizpolnjevanje preživninskih obveznosti, vendar ne v primeru, da se ne zaposli, oziroma dela le priložnostno, čeprav je za delo zmožen, da bi ga našel in tudi opravljal, prav zato, da ni treba plačevati preživninske obveznosti, in tudi sicer z otrokom nima niti stikov niti starševskega odnosa.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - relevantni podatki - poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Po oceni sodišča druge stopnje tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da njen predlog ob vložitvi ni bil sposoben vsebinske obravnave, saj ni vseboval vseh predpisanih podatkov in izjav. Gre za (celovite) podatke in (izjave) o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12b. člena ZST-1, na podlagi katerih je mogoče vsebinsko adekvatno odločiti o predlogu. K pozivu stranki, da predlog, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov in izjav, dopolni, torej k ravnanju v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, je sodišče v postopku odločanju o predlaganem odlogu plačila sodne takse zavezano po določbi tretjega odstavka 12. člena ZST-1, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Ker tožena stranka v skladu s 212. členom ZPP v svojem predlogu ni navedla vseh podatkov in ni predložila vseh dokazov v prid utemeljenosti predlaganega odloga plačila sodne takse, sodišče prve stopnje pa je k dopolnitvi predloga v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ni pozvalo, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek.
Vrhovno sodišče se je glede vprašanja, ali zavarovancu višja pokojnina, upoštevaje ustavno odločbo, pripada že vse od upokojitve dalje, že izreklo v več zadevah. V navedenih zadevah poudarja, da je Ustavno sodišče trenutek upravičenosti do višje pokojnine vezalo na datum odločbe, izdane po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih odločitev velja za naprej. Priznanje višje pokojnine za naprej ne pomeni nedopustnega retroaktivnega posega v že pridobljene in s tem z ustavo varovane pravice. Gre za urejanje razmerij za naprej in ne za poseg v pridobljeno pravico.
ZDR-1 člen 108.. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 56.
odpravnina - odpoved pravici - ničnost
Delavec se pravici do odpravnine, ki je določena v zakonu, ne more odpovedati. Izjava delavca o odpovedi pravice do odpravnine je nična, ker je v nasprotju z zakonom (določbo 108. člena ZDR-1) in kot taka ne more imeti pravnih učinkov.
Ob ugotovitvi neustavnosti ZPIZ-1 je Ustavno sodišče RS določilo tudi način izvršitve svoje odločbe. To pa je za odločitev v zadevi edino relevantno. Ob tem, ko je tožencu naložilo izdajo odločbe o novi odmeri pokojnine, je izrecno določilo, od kdaj naprej takšna odločba učinkuje. Kot pravno podlago za ponovno odmero pokojnine je Ustavno sodišče RS uporabilo prav določbo 183. člena ZPIZ-2. Po stališču pritožbenega sodišča odločba Ustavnega sodišča RS in niti 183. člen ZPIZ-2 ne dajeta pravne podlage za to, da bi bil tožnik do novo odmerjene oziroma višje starostne pokojnine upravičen vse do upokojitve, to je od 1. 3. 1997 dalje.
državna štipendija - mirovanje pravice do štipendije - sprememba periodičnega dohodka
Skladno s 15. členom ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine primarno upoštevajo podatki o dohodkih iz preteklega leta, razen kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnih dohodkov, definiranih v 8. točki 3. člena ZUPJS. V takem primeru, torej če je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka se kot izjema, periodični dohodek, ki ga oseba ne prejema več ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS).
Ob uveljavitvi pravice iz javnih sredstev je bil dohodek družine občutno znižan. Podan je enak dejanski stan, kot da bi oseba prenehala prejemati periodični dohodek in pričela prejemati drugega (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS). Torej, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka zato, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več v enaki višini, prejema pa nižji periodični dohodek, kot drug dohodek. Za konkretni primer to pomeni, da se periodični dohodek, ki ga tožnikov oče ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
ZPIZ-2 člen 38, 38/3, 183, 183/1, 183/2, 183/3.. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
delna starostna pokojnina
Ker je bilo v prejšnjem pravnomočno končanem upravnem postopku nedvomno kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 2. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta zato izpodbijani odločbi kot nezakoniti utemeljeno odpravljeni, dokončna odločba z dne 11. 11. 2015 pa spremenjena tako, da je tožniku priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 1. 12. 2016 dalje. Predlog za nepravo obnovo postopka je bil vložen 29. 11. 2016, zato lahko razveljavitev dokončne odločbe z dne 11. 11. 2015 učinkuje od 1. 12. 2016 dalje.
Tožnica je uspela glede dvigovanja in prenašanja bremen. Sodišče je poseglo v obe izpodbijani odločbi in je bila s tem v zvezi tožba tožnice potrebna. Tožnica pa ni uspela v delu, ki se nanaša na časovno razbremenitev, saj je sodišče ugotovilo, da ta razbremenitev zaenkrat še ni potrebna. Vse to pa pomeni, da je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je tožnica uspela v višini 50 % in je posledično tudi pravilno odmerilo stroške postopka, ki so nastali pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zaradi nerazčiščenih spornih vprašanj, ne da bi odpravilo odstopanja med različnima mnenjema invalidskih komisij, najmanj preuranjeno zaključilo, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti in posledično na podlagi dejstva, da tožnica še ni dopolnila 65 let starosti, tožbeni zahtevek zavrnilo.
vdovska pokojnina - obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - novo dejstvo ali nov dokaz
Iz listinskega dokaznega gradiva izhaja, da je predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 15. 5. 2013, vložen 14. 4. 2017. Torej po preteku triletnega objektivnega roka iz 4. odstavka 263. člena ZUP-a, ki se je iztekel 5. 6. 2016. Uveljavljano izredno pravno sredstvo je že iz tega razloga zakonito zavrženo.
Sicer pa v predlogu ni bilo navedeno nobeno novo dejstvo ali predlagan nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP-a, ki bi obstajal ob smrti zavarovanca leta 1992. Ni bilo zatrjevano niti dokazovano, da bi bila tožnica ob moževi smrti popolnoma nezmožna za delo, ali da bi to postala v enem letu po njegovi smrti. Zdravstvene težave, ki ob izdaji odločbe 15. 5. 2013 niso obstajale, temveč naj bi se pojavile šele po štirih letih, ne predstavljajo novih dejstev, niti medicinski izvidi iz leta 2018 novih dokazov v smislu navedene določbe ZUP. Tovrstna dejstva pravno niso relevantna, saj ne morejo predstavljati obnovitvenega razloga po navedeni določbi ZUP-a.
neuspešen rubež - predlog za ponovni rubež premičnin - rok za predlog za ponovni rubež - ustavitev izvršbe - nadaljevanje izvršbe
Predlog za ponovni rubež, ki ga ZIZ zahteva v tretjem odstavku 88. člena ZIZ, pomeni aktivno ravnanje upnika, ki je pogoj za ponovno opravo rubeža. V primeru, da upnik v situaciji, kot je podana, predloga za ponovni rubež ne poda, nastopi posledica iz tretjega odstavka 88. člena ZIZ, t.j. ustavitev izvršbe, saj predlog za ponovni rubež predstavlja pogoj za nadaljevanje izvršbe.
Glede na navedeno in jasno zakonsko določbo o ustavitvi izvršbe v primeru neaktivnosti upnika so neupoštevne tudi pritožbene navedbe upnika, da bi se izvršiteljica lahko odločila na nasilni vstop, če bi pridobila dovoljenje sodišča in glede obročnega plačila terjatve, saj tudi odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019621
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
preizkus po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - kaznivo dejanje grožnje - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen storilca - opis kaznivega dejanja - obarvani naklep
Obdolženki se v opisu kaznivega dejanja, kot je razviden iz izreka prvostopenjske sodbe, najprej očita, da je ravnala z namenom vznemirjanja ("zato, da bi vznemirila"), v nadaljevanju pa, da se je zaradi tega mladoletni oškodovanec "počutil prestrašeno in ogroženo". Kazenski zakonik kot izrecen (subjektivni) zakonski znak kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 določa posebni namen storilca, t.j. namen ustrahovanja ali vznemirjanja. Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo opisu kaznivega dejanja, ki vsebuje zgolj namen vznemirjanja, izpušča pa namen ustrahovanja, navkljub dejstvu, da je v nadaljevanju opisa navedena prestrašenost in ogroženost mladoletnega oškodovanca. Posledica prestrašenosti in ogroženosti ima namreč lahko vzrok kvečjemu v ustrahovanju in ne v vznemirjanju, zaradi česar je v samem izreku prvostopenjske sodbe podano nasprotje.