KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020733
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 235, 235/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1.
goljufija - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna listina - blanketna dispozicija - ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka
Iz opisa kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1 mora biti razvidna dopolnilna norma, torej na podlagi katerega zakona ali podzakonskega predpisa gre za poslovno listino in na podlagi katerega predpisa je pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s ponudbo aneksa po vsebini izpolnila tožničin tožbeni zahtevek (čeprav na drugačen način kot s samo razveljavitvijo oziroma odpravo izpodbijanih sklepov), je pravilen sklep, da je bila tožba potrebna, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožnici povrniti njene potrebne stroške postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - datum sodne razveze - ponovno sojenje - razveljavitvena odločba - denarno nadomestilo
Tožnica zmotno povezuje pogoje za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (ker zakon kot pogoj določa tudi, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka) z razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča iz 118. člena ZDR-1, pri čemer gre za dva različna instituta delovnega prava, ki sta različna in nista neposredno medsebojno povezana. Odnosi med strankama so tako močno načeti, da bi bilo onemogočeno medsebojno zaupanje, pri čemer niti ni bistveno, katera od strank je za poslabšanje odnosov odgovorna, kot to navaja že sodišče prve stopnje. Vrsta sodnih postopkov s strani obeh strank narekuje, da ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja. Tožnica je vložila predlog za izvršbo zaradi vzpostavitve delovnega razmerja, tožena stranka pa zoper tožnico predlaga izvršbo zaradi vrnitve prejetih denarnih sredstev.
Sodišče prve stopnje je dne 23. 1. 2017 odločilo o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločilo, da tožnici delovno razmerje še traja in jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Pritožbeno sodišče je takšno odločitev potrdilo, Vrhovno sodišče RS pa delno razveljavilo sodbo. Tako je sodišče prve stopnje prvič odločalo glede sodne razveze in je pravilno odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi z dnem 21. 6. 2018, to je z dnem zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
ZPIZ-2 člen 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 109, 110, 421.
vdovska pokojnina
Vdova, ki do zavarovančeve smrti ni dopolnila 53 let starosti, dopolnila pa je 48 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 53 let starosti. Po sedmem odstavku 110. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do vdovske pokojnine tudi vdova, ki ob zavarovančevi smrti nima lastnosti zavarovanca, če je do zavarovančeve smrti dopolnila starost 48 let; če do zavarovančeve smrti ni dopolnila starost 48 let, dopolnila pa starost 45 let pridobi to pravico, ko dopolni 48 let starosti. Glede na prehodno določbo 421. člena ZPIZ-1 pridobi v letu 2005 vdova, ki ob smrti moža ni imela lastnosti zavarovanca in ni dopolnila starosti 48 let, dopolnila pa je 43 let starosti, pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 48 let.
ZZZ-1 člen 16.. ZDR člen 9.. ZDR-1 člen 11, 11/1.. Direktiva Sveta z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje 91/533/EGS člen 2, 2/2.
Glede na tožničino zatrjevanje, da ni bila v delovnem razmerju, je, upoštevajoč vsebino pogodb o zaposlitvi z veleposlaništvom, na tožnici dokazno breme glede neobstoja delovnega razmerja, česar pa tožnica, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni dokazala. Pritožbeno sodišče se zato strinja z opredelitvijo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za spor v zvezi s transformacijo delovnega razmerja za določen čas pri veleposlaništvu v delovno razmerje za nedoločen čas pri toženi stranki.
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno, da pa ima delavec pravice, ki izhajajo iz opravljanja zahtevnejšega dela.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00019750
ZP-1 člen 11a, 11a/3, 103, 103/3, 113a, 113a/1, 113b, 113b/1.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - prekrškovni organ - državni tožilec - rok za vložitev predloga - prekršek in kaznivo dejanje
Ker obdolžilni predlog glede na izrecno določbo tretjega odstavka 103. člena ZP-1 lahko vloži tudi državni tožilec, je šteti, da sme v okviru predloga za uvedbo postopka vložiti tudi predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja.
Državni tožilec je moral najprej presoditi, ali bo začel s postopkom v zvezi s kaznivim dejanjem in šele po tej odločitvi je bilo mogoče vložiti obdolžilni predlog in hkrati predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja.
ZKP člen 214, 215, 285e. ZP-1 člen 58, 58/2, 58/3, 67, 67/1, 210, 210/1.
izločitev dokazov - hišna preiskava - obrazložitev odredbe - postopek o prekršku - smiselna uporaba določb zkp v prekrškovnem postopku
Po drugem in tretjem odstavku 58. člena ZP-1 in sedmi alineji prvega odstavka 210. člena ZP-1 se za hišno preiskavo smiselno uporabljajo določbe ZP-1 o rednem sodnem postopku. ZP-1 v sedmi alineji prvega odstavka 67. člena določa, da se, če v tem zakonu ni drugače določeno (in ni), v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, torej tudi 214. in 215. člena ZKP. Ustavno sodišče je z odločbo Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016 spremenilo svoje stališče iz starejše odločbe Up-2094/06 z dne 20. 3. 2008. Če bi pristali, da za obrazložitev odredbe o hišni preiskavi zadostuje zgolj sklicevanje na predlog policije ter bi o presoji sodnika sklepali iz samega dejstva, da je hišno preiskavo odredil, bi se odrekli ne le garantni funkciji sodnika, temveč tudi možnosti učinkovitega naknadnega preizkusa, ali je bila hišna preiskava opravljena v skladu z ZKP in Ustavo. Ker je okrajna sodnica odredila hišno preiskavo z odredbo, ki ne vsebuje razlogov za presojo izpolnjenosti pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave, je kršila obtoženčevo pravico do obrazložitve sodne odločbe iz 22. člena Ustave in ne le kršila določbo o obrazloženosti odredbe iz prvega odstavka 215. člena ZKP v zvezi s sedmo alinejo prvega odstavka 67. člena ZP-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - nadurno delo - evidenca - prisotnost na delu
Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je treba tožnikove navedbe o domnevnih dejanjih trpinčenja presojati brez izredne odpovedi, ki jo tožnik opredeljuje kot vrhunec trpinčenja, ki ga je nad njim izvajala tožena stranka. V zvezi s tem tožnik ni dokazal, da je bil deležen ponavljajočega se ali sistematičnega, graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja ali vedenja, kot je trpinčenje opredeljeno v določbi četrtega odstavka 7. člena ZDR-1.
Ker je bila odločba CSD, z dne 7. 9. 2015, tožniku odpremljena 10. 9. 2015, se šteje, da mu je bila vročena 21. dan od dneva odpreme, to je 1. 10. 2015. Rok za vložitev pritožbe je potekel dne 16. 10. 2015. Tožnik je pritožbo zoper odločbo z dne 7. 9. 2015 vložil šele 19. 11. 2015, to je po poteku 15-dnevnega roka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sodna razveza - denarno povračilo
Pri odmeri denarnega povračila je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da si tožeča stranka ni želela reintegracije, ker se je bala, da ji bo toženka ponovno poskušala odpovedati pogodbe o zaposlitvi, da ji ne zaupa in da je razočarana, ker je ves čas delala dobro, kar je razvidno iz stumulacije, ki jo je prejemala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica pri toženi stranki delala več kot eno leto, po prenehanju delovnega razmerja pa se je zaposlila drugje, vendar le za določen čas (za čas nadomeščanja porodniškega dopusta) in da njena zaposlitev ni gotova. Utemeljeno je upoštevalo, da prejema nižje dohodke, le minimalno plačo in tudi same okoliščine podaje odpovedi. Do odpovedi je prišlo prav iz razloga, ker je bila tožeča stranka dlje časa na bolniškem dopustu, da ji je bilo posledično nezakonito določeno poskusno delo z zelo kratkim preizkusnim obdobjem, med bolniškim staležem tožeče stranke pa je tožena stranka našla drugo delavko. Sodišče prve stopnje je prisodilo denarno nadomestilo v višini štirih plač, ki jih je tožnica prejela pri toženi stranki, pri tem pa upoštevalo, da je izhodišče za določitev plače zelo nizko (800,00 EUR bruto), da se je tožnica angažirala in poiskala novo zaposlitev takoj, vendar gre le za zaposlitev za določen čas za čas nadomeščanja na porodniškem dopustu.
OZ člen 9.. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4.
vojak - denarna nagrada
Revizijsko sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče , da pripadnik Slovenske vojske vrne celotni znesek prejete posebne denarne nagrade, če pogodbo o zaposlitvi prekine ali enostransko odpove pred iztekom časa, za katerega je bila sklenjena, kar ne pomeni prekomernega posega v njegove pravice in s tem tudi ne kršitve splošnega ustavnega načela sorazmernosti. Pri tem je treba upoštevati naravo posebne denarne nagrade, ki je ni možno enačiti s stroški obveznega vojaškega usposabljanja, ki jih je v primeru predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi prav tako potrebno vrniti. Posebno denarno nagrado prejme pripadnik Slovenske vojske zgolj zato, ker je za določen čas petih oziroma desetih let sklenil pogodbo o zaposlitvi, zato je razumljiva zahteva, da vrne celoten prejeten znesek, če predčasno odpade razlog, zaradi katerega je bila posebna nagrada sploh izplačana.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - dejansko stanje
Po ustaljeni sodni praksi področje ugotavljanja vzročne zveze kot objektivne zveze med storilčevim ravnanjem in nastalo prepovedano posledico sodi med tipična vprašanja dejanskega stanja. S tem, ko pritožba napada presojo sodišča prve stopnje glede vzročne zveze med ravnanjem obdolženca in nastalo posledico, pri čemer izhaja iz lastne ocene dejstev in okoliščin, ugotovljenih z izvedenimi dokazi, pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. To velja tudi za navedbe, s katerimi izpodbija zaključek sodišča prve stopnje glede ugotovljene krivdne oblike obdolženca pri obeh kaznivih dejanjih, saj tudi v zvezi s krivdo pritožba dejanskim okoliščinam daje drugačen pomen, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Goli namen graditi še ne zadostuje za zapolnitev pravnega pojma graditelj v smislu 2. točke prvega odstavka 53. člena ZVEtL-1, saj zakon govori o graditelju, ki je na takem zemljišču izvedel gradnjo.
Kot graditelja je treba šteti tudi tistega, ki je od graditelja kupil nepremičnine, na katerih je ta gradil.
Namen odkupne pravice je, da se graditelju omogoči, da od lastnika stavbe odkupi nepremičnino, na kateri je on oziroma njegov pravni prednik izvedel gradnjo in za katero se je v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi ugotovilo, da je v lasti lastnika stavbe. Ni pa postopek za izdajo dopolnilne odločbe namenjen odpravi zatrjevanega prikrajšanja oziroma oškodovanja predlagatelja. V postopku za izdajo dopolnilne odločbe lahko torej sodišče odloča zgolj o ustanovitvi odkupne pravice in ne tudi o morebitnih odškodninskih zahtevkih oziroma zahtevkih iz naslova neupravičene obogatitve.
prijava terjatve - sklep o poplačilu - razdelitveni narok
Obveznost priglasitve je predpisana le za upnike, ki niso hkrati izvršilni upniki, temveč sodišče glede teh upnikov upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige (prvi odstavek 208. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora opraviti obračun terjatve izvršilnega upnika po stanju iz spisa, ne glede na to, ali je le-ta opravil obračun že sam (v tem primeru preveri njegovo pravilnost), in ne glede na to, da drugi upniki na razdelitvenem naroku nimajo pripomb na tak upnikov obračun terjatve. Upnik je že s predlogom za izvršbo podal zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, v tej zadevi iz kupnine na javni dražbi prodanih nepremičnin. Zahteva po ponovnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva terjatve v izvršilnem postopku. Zato se besedna zveza "te osebe" iz tretjega odstavka 207. člena ZIZ nanaša na tiste upnike, ki niso izvršilni upniki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - diskriminacija - vodilni delavec - opozorilo pred odpovedjo
V pisnem opozorilu je tožena stranka tožniku očitala, da je bilo spornega dne v poslovalnici v prodaji sveža zelenjava s pretečenim rokom uporabe, v vsakem kosu blaga pa je bila plesen. Tožnika je opozorila na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Nato je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožnik je kršitev storil, ker je bil spornega dne ponovno ugotovljen pretečen rok uporabnosti in neustrezna kvaliteta izdelkov. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
V zahtevi za preiskavo ni opisano dejanje, ki bi imelo vse zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena KZ-1, ker se to kaznivo dejanje lahko stori le na navedena načina, česar pa opis dejanja ne vsebuje. Če očitano ravnanje nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, pa zahtevi za preiskavo sodišče ne more ugoditi. Ob navedenem je v sklepu pravilno obrazloženo tudi, da očitek pravni osebi ni konkretiziran, ker ni naveden temelj njene odgovornosti v smislu 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb, temveč se osumljencu in osumljeni pravni osebi očita isto.
Medtem ko zakoniti dedni delež dedičem, ki pridejo v poštev za dedovanje, pripada po samem zakonu, lahko pa se dedovanju odpovedo, gre nujni dedni delež upravičenim dedičem le, če ga uveljavljajo.
ZIZ-UPB4 člen 24, 208. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-8.
razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - kršitev pravice do izjave v postopku
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi predlog vsebinsko obravnavalo in pravilno ugotovilo, da listina, ki jo je upnik predložil, ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZIZ. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za spremembo imetnika hipoteke. Res je zemljiškoknjižni izpisek javna listina, s katero bi bilo mogoče dokazovati prehod terjatve, vendar take listine upnik v postopku ni predložil. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da v zemljiškoknjižnem postopku velja, da je bil vpis izveden na dan, ko je sodišče prejelo predlog za vpis, vendar dokler vpis ni dokončno dovoljen, lahko govorimo le o pogojnem vpisu. Če sodišče vpisa na koncu ne dovoli, plomba ne dokazuje ničesar. Ker pa vpogled v zemljiško knjigo pokaže, da je bil predlog, na katerega se sklicuje pritožnik, vložen po tem, ko je bil na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnin že vpisan kupec in izbrisane prej obstoječe hipoteke (na neobstoječi hipoteki pa ni mogoče vpisati spremembe imetnika), je jasno, da zgolj s sklicevanjem na vložitev zemljiškoknjižnega predloga za vpis pritožnik ne more izkazati prehoda terjatve.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - javno dobro - zaznamba vrste javnega dobra - izbris zaznambe - titular javnega dobra
Ne le, da predlagateljica ni izkazala, da sporna nepremičnina predstavlja grajeno javno dobro, pač pa tudi ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne „razpolagalnega upravičenja“, ki bi ji v obravnavani zadevi omogočilo vknjižbo lastninske pravice v njeno korist.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - predlog dolžnika za odlog izvršbe - tožba na ugotovitev ničnosti - neveljavnost pravnega posla - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - uvedba kazenskega postopka - kaznivo dejanje goljufije - pogoji za odlog izvršbe - trditveno in dokazno breme
Neposredno izvršljiv notarski zapis namreč po kakovosti ni primerljiv klasičnim izvršilnim naslovom - sodnim odločbam, za katere velja, da zaradi izvedene sodne kontrole in v posledici učinkov pravnomočnosti, ni več dopustno v izvršilnem postopku dvomiti v njihovo pravilnost in zakonitost. Notarski zapis je namreč le zapis pravnega posla v posebni obliki, ki mu ob izpolnjevanju posebnih zakonskih pogojev, daje pravni red pomen izvršilnega naslova (4. člen Zakona o notariatu), medtem ko le-ta lahko vsebuje tudi zapis ničnega pravnega posla ali posamezne obveznosti. Že ureditev, ki dopušča sodno kontrolo v obliki ničnostne pravde, kaže na šibkost in različnost navedenega izvršilnega naslova v razmerju do klasičnih izvršilnih naslovov, zato mora sodišče, pri presoji utemeljenosti odloga izvršbe, navedeno šibkost ustrezno upoštevati pri ovrednotenju upnikovega položaja.
Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-223/17 z dne 21. 6. 2018 namreč ne izhaja, da je odločilnega pomena faza kazenskega postopka v zvezi s terjatvijo, ki se izterjuje v izvršbi. Citirana odločba kot izjemno okoliščino, ki od sodišča terja večjo skrbnost pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe, omenja vzporedni tek kazenskega postopka v zvezi s terjatvijo, ki se v izvršbi izterjuje, in iz nje ne izhaja, da bi moral biti ta kazenski postopek že v določeni fazi, da bi bil pravno relevanten. Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje pri presoji pogojev za odlog izvršbe kot okoliščino pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da je bil zoper upnika pravnomočno začet postopek preiskave, ker je podan utemeljen sum, da je (med drugim tudi) v zvezi z obstojem terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, storil kaznivo dejanje goljufije.