ZJU člen 33a.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. ZDD-1 člen 25, 25/2, 27, 31.. URS člen 33, 74.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poseg v pravico do zasebnosti - detektivska dejavnost - opazovanje
Tožena stranka je lahko prenesla na detektiva le tiste pristojnosti, ki jih je imela sama za kontrolo delavca med bolniškim staležem (tako tudi drugi odstavek 25. člena ZDD-1), kar slikanje in snemanje, dokler prekomerno ne posežeta v delavčevo zasebnost, zagotovo sta, detektiv pa je opravljal svoje naloge skladno z ZDD-1, saj lahko po 31. v zvezi s 27. členom omenjenega zakona (pod predpostavko pooblastila, ki ga je imel) za opravo konkretne naloge opravlja nadzor tudi s tehničnimi sredstvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da poseg v tožnikovo zasebnost ni bil pretiran, pravilno pa je tehtalo pravico tožnika do zasebnosti in pravico tožene stranke, da pridobi informacije, ki so v zvezi s tožnikovim delovnim razmerjem. Glede na to, da je tožena stranka tožniku izplačevala nadomestilo plače v času odsotnosti z dela, je bila nasproti tožnikovi pravici do zasebnosti pravica tožene stranke do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS ter pravica do proste gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS. Ukrep opazovanja tožnika s strani detektiva je bil za zaščito navedenih interesov tožene stranke nujen in potreben, saj na noben drug način razen z opazovanjem tožena stranka ne bi mogla pridobiti podatka, da se je tožnik udeležil tekme kot sodnik, in s tem kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo roka - zdravstveno stanje pravdne stranke - izpostavljenost nasilnim dejanjem
Konkretno nasilje se je torej nad toženko izvajalo ravno v času, ko je prejela sklep o izdani začasni odredbi, zoper katerega ni reagirala (ugovarjala) v določenem roku. Razlog, ki ga za to navaja, ni očitno neupravičen in presega zgolj zdravstveno stanje, ki bi naj ne bilo nenadno in nepričakovano.
Tožnik je bil uživalec starostne pokojnine od 16. 3. 2013 dalje in ni bil zavarovan na drugi podlagi. Nadalje je odločilno, da je bil v poslovni register kot solastnik in pa direktor podjetja vpisan od 4. 12. 2013 do 5. 10. 2017. V tem primeru so bili izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker tožnik ni sam vložil prijave v zavarovanje, je to storila tožena stranka po uradni dolžnosti in sicer tako, da je ugotovila lastnost zavarovanca od 1. 4. 2016 dalje pa do 4. 10. 2017, ko je tožniku zaradi stečaja podjetja prenehalo pooblastilo.
Tako ugotovljene trajne spremembe v zdravstvenem stanju tožnika, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije pomenijo invalidnost III. kategorije, saj je tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kakor 50 %. Gre za medicinsko vprašanje in v zvezi s tem tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvam izvedencev, specialistov s posameznih področij, kjer ima tožnik glavne zdravstvene probleme.
Po ustaljeni sodni praksi je obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan in tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00020085
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 2, 2/1, 2/1-10, 3, 5, 8, 9, 10. ZPP člen 18, 18/3.
tožba za znižanje preživnine - preživninski spor - spor z mednarodnim elementom - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - pristojnost tujega sodišča - otrokovo običajno prebivališče
Običajno prebivališče je tisto, ki pomeni neko integracijo otroka v družbeno in družinsko okolje. Zato je treba pri opredelitvi pojma običajno prebivališče upoštevati dolžino, rednost, pogoje bivanja in razloge za bivanje na ozemlju države članice ter razloge za preselitev družine v to državo članico, državljanstvo otroka, kraj in pogoje šolanja, znanje jezikov ter družinske in socialne vezi otroka. Pri tem mora sodišče upoštevati vse dejanske okoliščine primera.
spori iz razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - sprememba stikov - spremenjene razmere - otrokova korist - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje
V družinsko pravnih zadevah za odločitev sodišča praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD. Ima namreč bistvene značilnosti in strukturo izvedenskih mnenj in izdelajo ga strokovnjaki, tako da je sorodno izvedenskemu mnenju. Izvedenca zato sodišče angažira le, če glede na okoliščine konkretnega primera oceni, da mu mnenje CSD ne zadostuje za odločitev.
Tožnica dobavnic in računov ni popravljala sama, temveč po navodilih svojih nadrejenih. Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi tožnica z izvrševanjem očitanih dejanj huje kršila delovne obveznosti, saj je to počela po navodilih nadrejenih. Navedeno pomeni, da ni izpolnjen osnovni pogoj, da bi lahko šteli, da gre za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. ZDR-1 v 1. alineji 110. člena določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Vendar se kaznivo dejanje ponarejanja listin iz določbe 251. členu KZ-1 lahko stori samo z direktnim naklepom.
OZ člen 766. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 452, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - mandatna pogodba - plačilo odvetniškega honorarja - fikcija vročitve - dan vročitve - začetek teka roka - rok za vložitev pripravljalne vloge
Pritožba izpodbija dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ko navaja, da tožnik odvetniških storitev zanj ni opravil ter zagotavlja, da je bil dogovor med njima drugačen, besedilo elektronskega sporočila pa ne pomeni dobesedno tisto, kar tam piše. S temi trditvami toženec zatrjuje drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar ni dopusten pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00019461
KZ-1 člen 38, 257, 257/3, 257/5, 261, 261/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - jemanje podkupnine - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - vsebina obtožnega akta
Iz ustavnosodne prakse in sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ne izhaja, da je v primeru izostanka zakonskega znaka kaznivega dejanja v izreku sodbe oziroma obtožnega akta opis vselej mogoče ustrezno dopolniti v obrazložitvi.
Konkretni dejanski stan v izreku obtožnice je mogoče dopolniti z njeno obrazložitvijo le v primerih, ko abstraktni dejanski stan sestavljajo pomensko zaprti pojmi ali pojmi take narave, da konkretizacija ni smiselna ali mogoča.
V opisu dejanja je izostala konkretizacija povezave med ravnanjem domnevnih pomagačev in izrabo uradnega položaja obdolženega D. Bistvo kaznivega dejanja, ki se v tem delu očita obdolženemu D. D., predstavlja nepravilna uporaba pooblastil stečajnega upravitelja, usmerjena v lastno materialno okoriščenje in s tem v oškodovanje zastopanega stečajnega dolžnika; v opisu dejanj pomoči so torej izostala dejstva in okoliščine, ki ravnanja domnevnih pomagačev določajo kot jasno usmerjena v materialno okoriščenje stečajnega upravitelja na račun stečajne mase stečajnega dolžnika. Konkretizacija usmerjenosti ravnanja domnevnih pomagačev, ki bi šele določala kaznivost njihovega prispevka k prenosu lastninske pravice na predmetni nepremičnini od stečajnega dolžnika na F. d.o.o., bi bila smiselna in mogoča ter je zato potrebna v perspektivi zagotavljanja temeljne procesne funkcije obtožnega akta. Na način, kot so dejanja pomoči opisana, predstavljajo le vrednostno nevtralna ravnanja, tipična za gospodarsko poslovanje v perspektivi doseganja razlike med nakupno in prodajno ceno predmetne nepremičnine.
Z navajanjem, da je obdolženi B. B. posredoval pri podkupovanju, pri tem, ko je D. D. kot uradna oseba zase zahteval obljubo koristi, da bi zlorabil svoj položaj, tako, da je z izvajanjem medsebojne komunikacije skrbel za prenos informacij med D. D. kot stečajnim upraviteljem družbe E. d.d. - v stečaju in Č. Č. kot predsednikom uprave družbe G. d.d. ter A. A. kot direktorjem družbe F. d.o.o., pri čemer je obdolženi D. od njiju zahteval obljubo nagrade zase v zvezi z doseganjem razlike med nakupno in prodajno ceno predmetne nepremičnine kot dela stečajne mase zato, da bi sam pridobil del dosežene razlike v ceni (točka 2 izreka izpodbijanega sklepa), niso konkretizirani zakonski znaki kaznivega dejanja jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena KZ-1, ki je očitano obdolženemu B. B., kot to zahteva 2. točka prvega odstavka člena 269 ZKP.
K vsemu povedanemu v predhodnih točkah pritožbeno sodišče še dodaja, da posredovanje pri podkupovanju kot izvršitveno ravnanje predpostavlja takšno aktivnost na strani storilca, ki je vsebinsko in ne le tehnično pomembna za prenos zahteve obdolženega D. D. po obljubi lastnega okoriščenja v prihodnosti v zameno za izrabo pooblastil stečajnega upravitelja, in sicer tistim, ki bi mu obljubo koristi lahko dali. Zatrjevanje izvajanja medsebojne komunikacije oz. skrbi za prenos informacij med vpletenimi, ob izostanku navedbe dejstev in okoliščin, ki bi ravnanje B. določno povezala s formalno in materialno protipravnostjo izvršitvenega ravnanja obdolženega D. D., bi nenazadnje lahko pomenilo le tehnično prenašanje neznane vsebine s strani obdolženega B. B.
povzročitev splošne nevarnosti - namen storilca - abstraktna nevarnost
Kvalificirana oblika kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena KZ-1 temelji na posebnem storilčevem namenu izsiljevanja, prisiljenja, maščevanja ali pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega, ki se izrazi v izvedbi nevarnega dejanja, pri katerem je konkretno ogrožena varnost ljudi ali premoženja, zadostuje pa že nastanek abstraktne nevarnosti za varnost ljudi ali premoženja.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - neto - sodna pristojnost - zavrženje dela tožbe - davki - prispevki - bruto in neto znesek - enostranski odstop
Enostranski odstop od dogovorjenega spoštovanja konkurenčne klavzule po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni možen.
Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS sodba opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018, je nadzor in pravilnost plačevanja davkov in prispevkov v pristojnosti davčnih organov, zato sodišče v sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Na podlagi navedenega stališča je pritožbeno sodišče zaključilo, da odločanje o davkih in prispevkih v obravnavanem individualnem delovnem sporu ni več v sodni pristojnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik delno umaknil tožbo določenega dne. V zvezi s preostalim delom zahtevka pa do umika zahtevka v celoti ni bil niti razpisan oziroma izveden narok za glavno obravnavo in tako niso nastali dodatni stroški. Zato je sodišče pravilno tožniku dosodilo delno povračilo stroškov glede na njegov delni uspeh v pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00019790
OZ člen 69, 70, 70/1, 74, 74/2, 427, 427/1, 432, 936, 936/1.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje - neenako obravnavanje strank v postopku - sklenitev pogodbe po zastopniku - učinki zastopanja - vsebina pooblastila - najem avtomobila - dolžnost plačevanja premije - neplačana premija - prevzem dolga - prevzem izpolnitve
Predmet spora je neplačani del zavarovalne premije, odgovor na vprašanje, kdo je vtoževano terjatev dolžan plačati, pa je v sklenjeni zavarovalni pogodbi, saj iz nje izhaja, kdo je v danem primeru zavarovalec (prvi odstavek 936. člena OZ), tožena stranka pa tudi ni trdila, da bi tožena stranka in družba A. d. o. o. kasneje sklenili pogodbo o prevzemu dolga, v katero bi privolila tožeča stranka (prvi odstavek 427. člen OZ) oziroma da sta tožeča stranka in družba A. d. o. o. sklenili pogodbo, s katero bi se slednja tožeči stranki zavezala, da bo izpolnila njeno terjatev do tožene stranke (432. člen OZ).
Če toženka ni imela namena, da T. P. pooblasti, da zavarovanje sklene v imenu in za račun toženke, bi - kot je pravilno pojasnilo prvostopenjsko sodišče - pooblastilo morala oblikovati drugače.
Tožena stranka je delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo res umaknil šele 18. 6. 2018, vendar to ne pomeni, da ni tožbe umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Sodišče bi tako moralo o stroških odločiti na podlagi uspeha v postopku, pri čemer bi moralo šteti, da je tožnik uspel z delom zahtevka, ki ga je tožena stranka prostovoljno izpolnila. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020491
KZ-1 člen 53, 53/2, 57, 58, 59, 59/4, 60.
razširjena pogojna obsodba - preizkusna doba - rok za preklic pogojne obsodbe - olajševalne okoliščine - sprememba po uradni dolžnosti - sprememba odločbe o kazenski sankciji
Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko takšno odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje.
preplačilo pokojnine - ponovni vstop v zavarovanje
Za odločitev v zadevi je bistveno, da je bil tožnik v času, ko je bila izdana odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine, že vključen v zavarovanje v Republiki Avstriji. V tem primeru torej ne gre za ponovni vstop v zavarovanje, o katerem govori 116. člen ZPIZ-2. V šestem odstavku navedenega člena je namreč določeno, da se uživalcu pokojnine iz prvega in petega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti. Tožnik se po izdaji upokojitvene odločbe ni vključil v zavarovanje v Republiki Avstriji, temveč je bil v omenjeno zavarovanje vključen že pred izdajo upokojitvene odločbe, kar pomeni, da je sklicevanje tožene stranke na omenjeno določbo že zaradi tega neutemeljeno.
V zvezi z uporabo 111. člena ZPIZ-2, pritožbeno sodišče poudarja, da je pri priznanju pravice do pokojnine bistvena ugotovitev, kdaj je zavarovancu prenehalo zavarovanje. Od tega je namreč odvisno, od kdaj dalje se mu izplačuje pokojnina.
OZ člen 45, 45/1, 46, 46/2, 51, 51/2. ZZZDR člen 130a. ZIZ člen 17, 20a, 29a. ZPP člen 8,95, 97, 154, 154/2, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - obličnost dogovora - preživnina za polnoletnega otroka - razpis naroka za glavno obravnavo - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nepotrebni dokazi - prosta ocena dokazov - načelo kontradiktornosti postopka - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - pisno pooblastilo odvetniku - dokazna ocena - prava in resnična volja - redno šolanje kot pravni standard - zavrnitev dokaznih predlogov
Morebitni ustni dogovor v zvezi s spremembo v izvršilnem naslovu opredeljene višine preživnine, četudi bi obstajal, ne bi imel pravnega učinka (smiselna uporaba 130a. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Učinkovanje načela neposrednosti v izvršilnem postopku je prilagojeno namenu in ciljem tega postopka. Sodišče opravi narok, če tako določa zakon oziroma, če oceni, da je potreben (29.a člen ZIZ). Pravica stranke do izvedbe vseh predlaganih dokazov ni absolutna in zato sodišče v skladu z določbo 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Sodišče tako lahko zavrne nepotrebne oziroma nerelevantne dokaze, s katerimi bi se dokazovale trditve o dejstvih, ki niso pravno odločilna oziroma pravno relevantna in tudi ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča prve stopnje. Dolžnik pa nima pravnega interesa za ugotavljanje prave volje upnika.