OZ člen 45, 45/1, 46, 46/2, 51, 51/2. ZZZDR člen 130a. ZIZ člen 17, 20a, 29a. ZPP člen 8,95, 97, 154, 154/2, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - obličnost dogovora - preživnina za polnoletnega otroka - razpis naroka za glavno obravnavo - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nepotrebni dokazi - prosta ocena dokazov - načelo kontradiktornosti postopka - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - pisno pooblastilo odvetniku - dokazna ocena - prava in resnična volja - redno šolanje kot pravni standard - zavrnitev dokaznih predlogov
Morebitni ustni dogovor v zvezi s spremembo v izvršilnem naslovu opredeljene višine preživnine, četudi bi obstajal, ne bi imel pravnega učinka (smiselna uporaba 130a. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Učinkovanje načela neposrednosti v izvršilnem postopku je prilagojeno namenu in ciljem tega postopka. Sodišče opravi narok, če tako določa zakon oziroma, če oceni, da je potreben (29.a člen ZIZ). Pravica stranke do izvedbe vseh predlaganih dokazov ni absolutna in zato sodišče v skladu z določbo 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Sodišče tako lahko zavrne nepotrebne oziroma nerelevantne dokaze, s katerimi bi se dokazovale trditve o dejstvih, ki niso pravno odločilna oziroma pravno relevantna in tudi ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča prve stopnje. Dolžnik pa nima pravnega interesa za ugotavljanje prave volje upnika.
Tožena stranka je delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo res umaknil šele 18. 6. 2018, vendar to ne pomeni, da ni tožbe umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Sodišče bi tako moralo o stroških odločiti na podlagi uspeha v postopku, pri čemer bi moralo šteti, da je tožnik uspel z delom zahtevka, ki ga je tožena stranka prostovoljno izpolnila. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnici z odločbo priznana pravica do starostne pokojnine za čas od 23. 5. 2011 dalje. Tožena stranka pa je nato od avstrijskega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja pridobila podatek o zavarovanju tožnice v Republiki Avstriji. V obrazcu E 205/AT z dne 27. 2. 2015 navedeni organ potrjuje, da je bila tožnica kot delavka v Avstriji zavarovana 4 mesece in da ima torej 4 mesece pokojninske dobe (junij 2011, junij 2013, oktober 2013 in junij 2014). V tem primeru gre za javno listino, ki jo je izdal pristojni organ in s katero potrjuje, da ima tožnica v spornem obdobju na podlagi delovnega razmerja priznano zavarovalno oziroma pokojninsko dobo. S tem v zvezi je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče, da dejstvo vključenosti v pokojninsko zavarovanje v navedenih obdobjih je lahko prepričljivo dokazano le s potrdilom tujega nosilca zavarovanja na obrazcu E 205 AT. Razlogovanje sodišča, da obrazec E 104 AT potrjuje tožbene navedbe, da je avstrijski nosilec zavarovanja plačeval le prispevke za zdravstveno zavarovanje in da z obrazcem E 205 AT potrjeni podatki o pokojninski dobi niso resnični, je zmotno in nepravilno. Koordinacija med državami članicami EU na področju socialne varnosti poteka na podlagi izmenjave podatkov z različno serijo obrazcev. Vsaka serija ima svoj namen in le obrazci serije E 200 služijo izmenjavi informacij za potrebe priznavanja in izplačevanja pokojninskih prejemkov.
predlog za pregon - kazenska ovadba - nedvomno izražena volje za pregon
S podajo predloga za pregon oškodovanec izrazi svojo procesno voljo, da se zoper storilca sproži kazenski postopek. Zakon obličnosti predloga za pregon ne predpisuje, pomembno pa je, da je volja za pregon prepoznavna iz vsebine, tako da je izražena jasno in nedvoumno. Res je, da se skladno z drugim odstavkom 53. člena ZKP kot predlog za kazenski pregon storilca šteje tudi ovadba oškodovanca. Vendar pa je ugotovitev, ali je bil z ovadbo podan tudi predlog za pregon, odvisna od konkretnih okoliščin primera (tč. 11 obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 227/09 z dne 10. 9. 2009). Izhodišče pri presoji, za katero kaznivo dejanje je bil podan predlog za pregon, je predvsem opis življenjskega primera, kot ga vidi oškodovanec.
preplačilo pokojnine - ponovni vstop v zavarovanje
Za odločitev v zadevi je bistveno, da je bil tožnik v času, ko je bila izdana odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine, že vključen v zavarovanje v Republiki Avstriji. V tem primeru torej ne gre za ponovni vstop v zavarovanje, o katerem govori 116. člen ZPIZ-2. V šestem odstavku navedenega člena je namreč določeno, da se uživalcu pokojnine iz prvega in petega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti. Tožnik se po izdaji upokojitvene odločbe ni vključil v zavarovanje v Republiki Avstriji, temveč je bil v omenjeno zavarovanje vključen že pred izdajo upokojitvene odločbe, kar pomeni, da je sklicevanje tožene stranke na omenjeno določbo že zaradi tega neutemeljeno.
V zvezi z uporabo 111. člena ZPIZ-2, pritožbeno sodišče poudarja, da je pri priznanju pravice do pokojnine bistvena ugotovitev, kdaj je zavarovancu prenehalo zavarovanje. Od tega je namreč odvisno, od kdaj dalje se mu izplačuje pokojnina.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/3.. ZDR člen 31, 32, 35.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - rok za podajo odpovedi
Tožnikova kršitev (ko je kot vršilec dolžnosti direktorja tožene stranke samovoljno in protipravno naročil sanacijo cestišča v ulici, kjer stanuje, čeprav ta sanacija ni bila naročena s strani občinske uprave in za navedeno sanacijo odobril plačilo računa ter toženo stranko oškodoval za sporni znesek, ker je občina račun zavrnila) ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor pri vodenju ali nadzorstvu gospodarske dejavnosti, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi svoj položaj ali dano zaupanje glede razpolaganja s tujim premoženjem, upravljanja podjetja ali vodenja gospodarske dejavnosti, prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti (prvi odstavek). Po tretjem odstavku 240. člena KZ-1 stori to kaznivo dejanje, če storilec ravna z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil nepremoženjsko korist.
Tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, vendar pa v času od izpolnitve zahtevka do umika tožbe toženi stranki niso nastali nobeni stroški. Tako je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila tožba potrebna, saj je tožena stranka šele po njeni vložitvi delno izpolnila tožnikov zahtevek.
invalidnost - vzrok nastanka invalidnosti - odmera in uskladitev nadomestila za invalidnost
V konkretnem primeru vzrok nastanka invalidnosti nima nobenega vpliva na odmero nadomestila za invalidnost, saj je nadomestilo za invalidnost enako, če je vzrok nastanka invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen. Odmera invalidske pokojnine oziroma nadomestila za invalidnost je ugodnejša zgolj v primeru poškodbe pri delu in poklicne bolezni (47. člen ZPIZ‑2).
ZDR člen 147, 148.. ZDR-1 člen 148, 149.. ZObr člen 96, 97, 97a, 97b.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.
nadure - nadurno delo - referenčno obdobje - vojska - policija - kompenzacija - višek ur
Neutemeljene so tožnikove pritožbene navedbe, da bi bilo mogoče kompenzirati le ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja. To bi pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki po njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija in plačilo 30 % dodatka za nadurno delo. Kompenzacija opravljenih presežnih ur skupaj s plačilom 30 % dodatka izhaja iz dosedanje prakse Vrhovnega sodišča RS, pritožbenega sodišča in tudi ni v neskladju z mednarodnimi akti.
Položaja zaposlenih v Policiji in v Slovenski vojski se razlikujeta le v tem, da za zaposlene v Policiji velja Kolektivna pogodba in Stavkovni sporazum 2013, zato je kompenzacija presežnih ur v Policiji vezana na dogovor oziroma soglasje med javnim uslužbencem in delodajalcem. Za tožnika taka kolektivna pogodba ni veljala ne v času nastajanja nadur niti ne velja, zato ni mogoče za nazaj, za obdobje, ko je imela toženka drugačen sistem beleženja in preračunavanja delovnih ur, šteti, da kompenzirane proste ure niso bile izkoriščene na račun opravljenih in ugotovljenih nadur, če tožnik s tem ni izrecno soglašal. Tožnik je namreč s tem, ko je koristil proste ure, tožena stranka pa mu je plačala tudi 30 % dodatek za nadurno delo, dobil ustrezno odmeno za opravljene nadure.
ZUP člen 260, 260-3, 260-4, 267, 267/3.. ZPIZ-2 člen 183, 194.
obnova postopka - ponovna odmera pokojnine
V odločbi o preplačilu je tožena stranka v obrazložitvi pojasnila, da je do preplačila prišlo zaradi zavarovankine ponovne vključenosti v zavarovanje. Navedena odločba je postala pravnomočna. Glede na navedeno odprava odločb, ki so navedene v izreku odločbe tako ni odločilna, ker je imela tožena stranka že na podlagi 194. člena ZPIZ-2 tudi, če teh odločb ne bi izdala, že v zakonu ustrezno podlago za uveljavljanje povrnitve preplačila. Obnova postopka tako ne bi pripeljala do drugačne odločbe.
V primeru, da se ugotovi, da pripadniki SV na delu na misiji v tujini niso imeli vsak teden omogočenega 24-urnega obdobja, v katerem bi bili popolnoma prosti in bi jim bil tako omogočen dan tedenskega počitka, jim pripada odškodnina, ki se izračuna v višini osemkratnika urne plačne postavke za posamezen dan.
neravna tla običajne pohodne površine - padec na stopnicah
Predmetno stopnišče zaradi višinskega odstopanja zadnje stopnice od preostalih stopnic v višini 5,5 cm oziroma več kot 31 % ne izpolnjuje kriterija normalne pohodne površine. Glede na dokazne zaključke sodišča prve stopnje, da je bila zadnja stopnica za 5,5 cm višja od predhodne stopnice, pritožbeno sodišče torej pritrjuje navedbam prve in druge toženke, da bi tožnica stopnice ob zadostni (povprečni) skrbnosti in pozornosti lahko normalno prehodila. Sodišče druge stopnje je zato prepričano, da gre v primeru nekoliko višje zadnje stopnice v zunanjem okolju za predvidljiv, vsakodnevni rizik uporabnika javnih površin, na katere mora le ta ob njihovi uporabi računati ter jih uporabljati z ustrezno skrbnostjo.
V obravnavani zadevi je izpolnjen dejanski stan po 1. odstavku 27. člena ZPIZ-2, ki izrecno določa, da moški z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 65 let starosti.
Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek dne 5. 12. 2017, tožnik pa je podal delni umik tožbe dne 15. 6. 2018 ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njen zahtevek.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58, 58/1. ZS člen 3.
stroški odgovora na ugovor - potrebnost stroškov odgovora na ugovor - pravilna uporaba materialnega prava - sodna praksa kot pravni vir
Ker je bila odločitev o ugovoru dolžnika odvisna le od pravilne uporabe materialnega prava in je sodišče že razpolagalo z vsemi potrebnimi dejstvi in dokazi za presojo (ne)utemeljenosti ugovornih navedb, odgovor na ugovor ni bil potreben. Trditve dolžnika namreč tudi ob izostanku odgovora upniku ne bi prinesle nobenih negativnih posledic in upnik z odgovorom ni prav v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje.
ZPP člen 180, 180/3, 324.. ZFPPIPP člen 60, 60/5, 60/5-2, 296.
odpravnina - stečaj - umik tožbe - iura novit curia
V sodni praksi je umik tožbe opredeljen kot jasna, nedvoumna in nepogojna izjava tožnika, da umika zahtevo za pravno varstvo, posledica katere je (če tožena stranka v to privoli, kadar je njena privolitev potrebna) izdaja sklepa o ustavitvi postopka. O delu tožbe, ki ni zajet z delnim umikom, sodišče mora odločati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da izjave o umiku tožnik ni podal, zato je bilo v skladu z določbo 324. člena ZPP dolžno odločiti o tožbenem zahtevku.
V tožnikovem primeru je podan izključitveni razlog iz 5. odstavka 39. člena ZPIZ-2C, saj za pravico do pokojnine v višini 500,00 EUR iz 3. odstavka 39. člena ZPIZ-2C, oz. sorazmernega dela po 4. odstavku 39. člena ZPIZ-2C, dodana doba ne more biti upoštevna. Na temelju 81. člena ZDSS-1 je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih upravnih odločb utemeljeno zavrnjen in posledično tudi vtoževana pravica do starostne pokojnine v višini 500,00 EUR.