DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ŠOLSTVO
VS00045726
DZ člen 6, 6/1, 6/2, 7, 7/4, 14, 14/1, 136, 136/1, 151, 151/1, 151/2, 151/3, 151/4. ZOsn člen 48, 48/1, 48/3, 48/4, 60a, 60b, 60b/1, 60b/3. ZNP-1 člen 93, 93/1, 93/1-4, 104. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 64/2, 94.
osnovna šola - prešolanje učenca na drugo šolo - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - starševska skrb - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - soglasje staršev - nadomestitev soglasja starša - korist mladoletnega otroka - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Z vidika prvega odstavka 136. člena in 151. člena DZ ni pravilno stališče, da lahko osnovna šola z upravnim aktom na podlagi določb 48. člena Zakona o osnovni šoli odloči o prestopu otroka na drugo osnovno šolo, čeprav je seznanjena, da eden od staršev temu nasprotuje.
ZOsn ne določa, da za vpis in prestop na drugo osnovno šolo zadošča predlog enega od staršev, oziroma, ne določa, da lahko oziroma kdaj lahko o tem ravnatelj odloči tudi, če eden izmed staršev prepisu otroka na drugo osnovno šolo nasprotuje (kot v obravnavanem primeru). Takrat namreč ne gre za vlogo staršev, temveč za vlogo enega od staršev. Kdaj lahko ravnatelj odloča o vlogi enega od staršev je odvisno od ureditve, ki opredeljuje starševsko skrb in njeno izvajanje. Upravno sodišče sicer pravilno navaja, da četrti odstavek 7. člena DZ izvajalcem javnih služb, kot je tudi tožena stranka, nalaga skrb za korist otroka. Vendar se ta obveznost nanaša na dejavnosti in postopke, ki jih izvajajo v svoji pristojnosti in ne pomeni splošnega pooblastila, po katerem bi lahko ravnatelj odločal o otrokovi koristi v sporu med staršema glede izvrševanja starševske skrbi (kamor sodi vprašanje, ali je za prepis otroka na drugo osnovno šolo potrebno soglasje staršev ali ne).
Presoja, ali je prepis otroka na drugo osnovno šolo vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj in zato terja sporazum staršev o tem (drugi odstavek 151. člena DZ), je odvisna od okoliščin konkretnega primera. Nasprotovanje enega od staršev pa pomeni, da obstaja možnost, da gre za tako vprašanje. Če eden od staršev s prepisom ne soglaša, je torej treba presoditi utemeljenost njegovega nasprotovanja temu prepisu, tako z vidika vprašanja, ali gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, kot z vidika utemeljenosti razlogov za nasprotovanje temu prepisu. O tem je pristojno odločati okrožno sodišče v posebnem nepravdnem postopku za varstvo koristi otroka, ki ga ZNP-1 v 7. oddelku Drugega dela posebej ureja tudi za vprašanja izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.
Ravnatelj osnovne šole ni pristojen ne za presojo o tem, ali gre pri prepisu otroka za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, še manj za presojo, ali je nasprotovanje temu prepisu (ne)utemeljeno. Zato v primeru, ko eden od staršev prepisu nasprotuje, o tem ne more odločiti, čeprav je vlogo za prepis podal tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo. To pomeni, da o prepisu (čeprav gre za šolo v šolskem okolišu otrokovega stalnega prebivališča) v takem primeru lahko odloči le, če je ta sporazum nadomestila odločitev pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče
Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva. Iz petega odstavka 11. člena ZNP-1 tudi izhaja, da je že zakonodajalec za situacije, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvidel tudi krajevno pristojnost sodišča njegovega začasnega prebivališča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje udeleženca - bivanje v domu za ostarele
Predlagana delegacija je smotrna, saj gre v konkretnem primeru za postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, v katerem sodišče osebo, zoper katero je ta ukrep predlagan, praviloma zasliši (prim. 61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (prim. 62. člen ZNP-1). Vrhovno sodišče je ocenilo, da se bo postopek pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki izvedel lažje, hitreje in z manjšimi stroški.
ZNP-1 člen 216. ZNP člen 34, 37, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126. ZPP člen 377.
nepravdni postopek - postopek za delitev solastnih nepremičnin - dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Po splošnem določilu 34. člena ZNP je v revizija kot izredno pravno sredstvo v nepravdnem postopku izključena. Postopek o delitvi stvari v solastnini je urejen v trinajstem poglavju ZNP (postopek za delitev stvari in skupnega premoženja) v členih 119 do 126 in v navedenih členih ni določbe, ki bi predpisovala izjemo od splošnega določila 34. člena ZNP in dovoljevala revizijo v takem postopku. Zato je moralo Vrhovno sodišče revizijo zavreči, ker ta ni dovoljena (377. člena ZPP v zvezi s 34. in 37. členom ZNP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC - USTAVNO PRAVO
VS00046471
ZIOOZP člen 3. ZDen člen 45, 45/2. ZSOS člen 7, 7/2. URS člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - odškodnina za zaplenjeno premoženje - odškodnina v obveznicah - zahteva za presojo ustavnosti - skladnost zakona z ustavo - enakost pred zakonom - zavrnitev predloga
Ustavne presoje ZIOOZP in na njegovi podlagi sprejete Uredbe v tem pravdnem postopku niti hipotetično ne more biti, ker gre za pravno podlago, ki jo redno sodišče uporablja v nepravdnem postopku. Trditve in razloge, na katerih temelji tožba v tej zadevi, bi moral tožnik uveljavljati v nepravdnem postopku, v katerem je bilo odločeno o njegovi odškodnini. Sporni zakon je pri svojem odločanju uporabilo sodišče v nepravdnem postopku, zato bi moral tožnik v tistem postopku doseči zase ustavnopravno pravilno rešitev. In če ima prav, potem bi to tudi moral imeti možnost doseči že v prvotnem postopku. Pravdni postopek pa ni in ne more biti namenjen korekciji odločitev v drugem sodnem postopku.
NEPRAVDNO PRAVO - TUJCI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00044268
URS člen 15, 15/4, 19, 23, 51, 51/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 66. ZDZdr člen 31, 31/1.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - omejitev gibanja tujcu - prisilna hospitalizacija - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Pritožnik je uveljavljal, da mu je bilo v človekove pravice in temeljne svoboščine poseženo s prisilno hospitalizacijo brez prisotnosti odvetnika. Tudi pritožbo utemeljuje z zatrjevanjem kršitve prvega odstavka 31. člena ZDZdr, ki določa, da je v postopkih po tem zakonu obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik. Tožbeni zahtevek na prepoved in odpravo kršitev človekovih pravic se tako niti ne nanaša na dejanja, ki naj bi jih storila v tem upravnem sporu tožena stranka. Prvi odstavek 30. člena ZDZdr določa, da o zadevah po tem zakonu (med katere po drugem odstavku istega člena sodi tudi postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico) določa pristojno sodišče v nepravdnem postopku. V tem postopku pa lahko stranka s pravnimi sredstvi po določbah ZNP-1 uveljavlja tudi ugovore o kršitvah pravil predpisanega postopka. Po navedenem je torej sodišče prve stopnje tožbo, ki se nanaša na zatrjevane kršitve človekovih pravic v zvezi s hospitalizacijo, pravilno zavrglo, saj niso podane procesne predpostavke za subsidirano sodno varstvo po 4. členu ZUS-1.
Pri presoji, ali je neko pravno sredstvo učinkovito, ni treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim (nepravdnim) sodiščem zagotovljeno uveljavljanje istih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic, ampak zadostuje, da lahko v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Iz ustavno procesnih jamstev, ki jih zagotavljata 23. člen in četrti odstavek 15. člena Ustave namreč ne izhaja, da si lahko stranke same izbirajo sodni postopek ali način tega varstva.
ZZZDR člen 106a, 106a/3. ZNP člen 34. ZPP člen 377.
dovoljenost revizije - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - zavrženje revizije
Ne ZZZDR ne ZNP nista določala dovoljenosti revizije v postopkih za ureditev stikov, kar pomeni, da izjema, predvidena v 34. členu ZNP, z zakonom ni bila določena.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - krajevna pristojnost - izrek sodišča za krajevno nepristojno - sprememba stalnega prebivališča
ZNP-1 ima o vprašanju, do katerega trenutka se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, posebno (specialno) določilo, zaradi česar je smiselna uporaba določb ZPP izključena (42. člen ZNP-1). Tako lahko sodišče po prvem odstavku 18. člena ZNP-1 po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najpozneje do konca prvega naroka, če naroka ni, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji. Glede na navedeno se je Okrožno sodišče v Mariboru smelo izreči za nepristojno, saj sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka na naroku 2. 9. 2020 predlagala, da se zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ker imata oba ter tudi tretja nasprotna udeleženka sedaj stalno prebivališče v Ljubljani, kar je po vpogledu v centralni register prebivalstva ugotovilo tudi Okrožno sodišče v Mariboru, ki je nato že na naroku razglasilo sklep, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sklep je nato pisno izdalo 8. 9. 2020.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00043039
URS člen 19, 19/1, 19/2. ZDZdr člen 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2, 22, 29. ZPP člen 380, 380/2.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - omejitev pravic - pravica do svobode gibanja - nadzor nad pacienti - izhod pacienta pod nadzorom - zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
V ponovljenem postopku bo sodišče druge stopnje moralo ugotoviti, kako se običajno zagotavlja pravica do gibanja na varovanem oddelku, torej kako se varovanci lahko gibljejo na območju zavoda in ali so običajno omogočeni tudi skupinski izhodi izven zavoda ter pod kakšnim nadzorom. Sodišče bo nato moralo ob sodelovanju nasprotne udeleženke ugotoviti, kakšna individualizirana obravnava, ki ne predstavlja dodatne omejitve njene pravice do gibanja, je mogoča. Režim, ki bi predstavljal dodatno omejitev njene pravice do gibanja pa je mogoč le na predlog direktorja SVZ.
ZPP člen 367, 367/2, 377. ZNP člen 34. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za določitev nujne poti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je bil v obravnavani zadevi postopek začet pred uveljavitvijo ZNP-1, je treba uporabiti prej veljavni Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), ki v postopku z dovolitev nujne poti revizije ni dovoljeval.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevno pristojnega sodišča - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lastništvo nepremičnine - kraj rojstva
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Črnomlju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00041305
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 271, 271/2. ZVEtL-1 člen 3, 43, 43/1, 43/1-3, 45.
dopuščena revizija - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - nelegalna gradnja na tujem zemljišču - črna gradnja - zemljišče v družbeni lastnini - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - začasni objekt - zakonita stavbna pravica - nadomestilo za stavbno pravico - pretekla raba
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je nelegalno zgrajen objekt ("črna gradnja”) mogoče obravnavati kot samostojen predmet stvarnih pravic in posledično na njegov obstoj vezati nastanek nove stvarne pravice (stavbne pravice) na podlagi določbe 271. člena SPZ.
ZDZdr člen 50, 50/4, 82, 82/2. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 367č.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nepravdni postopek - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi predlagateljeve postulacijske sposobnosti iz 86., 91. in 367.č člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Smiselna uporaba določb ZPP bi lahko v tovrstnih postopkih pomenila pretiran poseg v pacientovo pravico do svobodnega odločanja o zdravljenju (tretji odstavek 51. člena Ustave RS)
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00042510
ZDZdr člen 12, 13. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - omejitev pravice - pravica do svobode gibanja - nadzor nad pacienti - izhod pacienta pod nadzorom
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče z odločitvijo, da se nasprotni udeleženki dnevno omogočijo izhodi pod nadzorom, omejilo oziroma prekršilo pravice nasprotne udeleženke iz 12. in 13. člena Zakona o duševnem zdravju.
Za pritožbo, da bi se ta lahko obravnavala, ne zadostuje, da njeno vsebino udeleženec zgolj osebno ob obisku ali po telefonu izpove osebi, ki jo zapiše in brez njegovega podpisa pošlje sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS00039396
ZPP člen 24, 24/2, 25, 25/2. ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 8, 12, 22.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - pristojnost
Prvi odstavek 145.č člena ZIKS določa, da o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku.
Za odločitev o sporu o pristojnosti je zato ključna ugotovitev, katero sodišče je v obravnavanem primeru izvršilo (in ne izreklo) kazen zaplembe obravnavane nepremičnine, ki je bila s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo izrečena pravnemu predniku predlagatelja.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - sklep o krajevni nepristojnosti - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep s katerim sodišče druge stopnje zavrne pritožbo zoper sklep, s katerim se je prvostopenjsko sodišče izreklo za krajevno nepristojno, ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Revizija zoper tak sklep ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato tudi nima postulacijske sposobnosti.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zdravstveno stanje - začasno bivanje v zavodu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.