zahteva za varstvo zakonitosti - sosedsko pravo - močnejša pravica - sodna ureditev meje - mejna pregrada
Samostojen objekt, ki razmejuje sosednji zemljišči, je tipična mejna pregrada, za katero je treba uporabiti režim iz pravnega pravila par. 854 ODZ o domnevani skupnosti. Izgradnja mejne pregrade, ki po volji obeh mejašev kot soinvestitorjev razmejuje sosednji zemljišči, ima za posledico tako močnejšo pravico, da teče meja po sredini mejne pregrade, in to ne glede na vprašanje ali je bila pregrada zgrajena na prejšnji mejni črti ali z delnim zamikom v eno oziroma drugo stran.
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek.
Določbe ZPP veljajo za vse nepravdne postopke in tako tudi za zapuščinski postopek le subsidiarno (37. člen ZNP oziroma 163. člen ZD). Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju pa ne vsebuje posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih. Zato je potrebno presojati dovoljenost revizij v zapuščinskem postopku po 34. členu ZNP.
ZNP člen 70, 78.URS člen 15, 15/3, 19, 19/2, 51, 51/3.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pogoji za pridržanje - omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin - pravica do osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - prostovoljno zdravljenje - povrnitev stroškov pridržalnega postopka
Revizijsko sodišče ugotavlja, da pridržanec zaradi nekritičnosti do svoje bolezni ni bil sposoben oblikovati pravno relevantne izjave o zdravljenju. Zato njegovega upiranja pridržanju v bolnici ni mogoče obravnavati kot pravno upoštevnega uveljavljanja pravice do prostovoljnega zdravljenja.
Glede na njegovo zdravstveno in duševno stanje v času sprejema v bolnico sta le prisilna hospitalizacija in z njo povezano redno zdravljenje zagotavljala možnost izboljšanja in s tem tudi zmanjšanja ogroženosti njegovega življenja. S tem nujno potrebnim ukrepom je bila po presoji revizijskega sodišča tudi ustrezno varovana njegova pravica do zdravstvenega varstva, ki je v njegovem primeru pretehtala pravico do osebne svobode.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Po določilu drugega odstavka 17. člena ZSR mora sodišče pri odločanju upoštevati stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupno z njima stanujejo in druge okoliščine primera. Po določilu četrtega odstavka istega člena pa je treba priskrbeti tistemu zakoncu, ki ne pridobi stanovanjske pravice in se mora izseliti iz stanovanja, najpotrebnejše prostore oziroma ob upoštevanju 158. člena SZ ustrezno najemno stanovanje. Izpodbijana odločitev sodišč nižjih stopenj je v skladu z navedenimi določili in z ugotovljenim dejanskim stanjem. To pa pomeni po presoji revizijskega sodišča, da sprejeta odločitev sodišč nižjih stopenj ne more biti materialnopravno zmotna.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS04673
ZNP člen 70.URS člen 15, 15/3, 19, 19/1, 19/2, 51, 51/3.
varstvo osebne svobode - pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pravica do zdravstvenega varstva - prostovoljno zdravljenje
Kljub človekovi pravici do prostovoljnega zdravljenja in pravici do osebne svobode je dopustna tudi prisilna hospitalizacija ali pridržanje v psihiatrični zdravstveni organizaciji tudi take osebe, ki ogroža "samo" svoje življenje ali le sebi povzroča hudo škodo. Izpolnjena pa morata biti še dva pogoja: da taka oseba zaradi duševne bolezni ali zaradi duševnega stanja ni sposobna sama sprejeti zavestne odločitve o zdravljenju in če je tak ukrep nujno potreben zaradi varstva drugih ustavnih pravic take osebe, to je pravice do življenja, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti in pravice do zdravstvenega varstva.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - vročanje pisanj - vročanje vabila za narok - pravdna sposobnost - poslovna sposobnost
Po določbi 82. člena ZPP 1977 mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. To določbo je mogoče razlagati le v mejah določb 79. člena ZPP 1977, oziroma, za ta postopek pomembnih, njegovih prvih dveh odstavkov. Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost - prvi odstavek); polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek). Popolna poslovna sposobnost polnoletne osebe se domneva. Nepravdno sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti paziti, ali je udeleženka glede na svojo starost in zdravstveno stanje sploh še pravdno sposobna, torej po uradni dolžnosti dvomiti o (popolni)
URS člen 67, 69, 70.ZNP člen 136, 136/5.ZS člen 3, 3/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastnina - omejitev lastninske pravice - javna korist - nastanek javnega dobra (javna pot) - postopek za ureditev mej - močnejša pravica - meja med javnim dobrom in zemljiščem na katerem obstoji lastninska pravica
Družbene lastnine URS ne pozna več, zato tudi ureditev v zvezi s konkurenco družbene in zasebne lastnine nima več enakega pomena (5. odstavek 136. člena ZNP). ZNP je v tem delu mogoče le smiselno uporabiti, in sicer na podlagi pooblastila iz 2. odstavka 3. člena Zakon o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94 in 45/95). Javno dobro bi lahko imelo status močnejše pravice po 136. členu ZNP le v primeru, če bi predlagatelj posegal v katastrske meje javne ceste (že ustanovljenega javnega dobra torej) in ne obratno. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa bi moralo biti posebej ugotovljeno.
ZTLR člen 3, 3/1, 3/2, 14, 15, 70, 70/1.ZNP člen 112, 113, 114, 115, 116, 117, 122.ZOR člen 12.
zahteva za varstvo zakonitosti - uporaba solastne stvari - postopek za ureditev razmerij med solastniki - stroški uporabe - pravica do posesti solastne nepremičnine - odločba o ureditvi razmerij med solastniki - oblikovalna sodba
Pritrditev stališču, da ima v primerih, kadar eden od solastnikov sam uporablja solastno stvar, drugi solastnik le pravico do "ustreznega dela koristi od stvari", bi pomenila negacijo solastnikovih lastninskih upravičenj.
Imeti stvar v posesti v smislu določb 3. in 14. člena ZTLR pomeni pravico do posesti in ne le dejansko oblast nad stvarjo v smislu 1. odstavka 70. člena ZTLR.
V primeru delitve stvari mora sodišče odločiti tudi, da morajo udeleženci, ki imajo stvar oziroma dele stvari v svoji posesti, te izročiti udeležencem, ki jim pripadejo po delitvi stvari (1. odstavek 124. člena ZNP). V postopku za ureditev razmerij med solastniki pa ni potrebno, da izrek sodne odločbe, s katero se uredi razmerje glede uporabe solastne stvari, vsebuje tudi odločitev o tem, kateri od solastnikov mora drugemu kaj izročiti. Taka odločba je namreč le oblikovalna.
Specialna določba ZNP (115. člen) pooblašča sodišče, da v sklepu, s katerim odloči o uporabi solastne stvari, odloči tudi, v kakšnem sorazmerju nosijo solastniki stroške s sodno odločbo določene uporabe solastne stvari, saj ni nujno, da je v sodnem postopku določena uporaba solastne stvari povsem v skladu v višino solastninskih deležev. Glede na obseg, način, intenzivnost itd. uporabe solastne stvari pa so stroški uporabe lahko tudi različno visoki.
nepravdni postopek - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje ali sile državnega organa oziroma predstavnika oblasti
ZNP drugače kot ZPP dopušča, da se pritožba upošteva izjemoma tudi po preteku pritožbenega roka. Po določbi 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku petnajstdnevnega roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Denacionalizacija sodi med zadeve, v katerih obstoji med udeleženci spor. Kadar v nepravdnem postopku nastopajo udeleženci z nasprotujočimi si interesi, ni mogoče upoštevati pritožbe, vložene po poteku zakonskega roka.
DRUŽINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS03826
ZZZDR člen 51, 51/2.SZ člen 117, 117/1.ZNP člen 118, 118/3, 130.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - postopek za delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo - posebno premoženje zakonca - privatizacija stanovanj
Čim je bil med (ne)pravdnima strankama spor o obsegu skupnega premoženja, je bila napotitev stranke na pravdo nujna (130. člen v zvezi s tretjim odstavkom 118. člena zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Izbira oblike pravnega varstva (zahtevka) in tožbene podlage pa je ostala na pravdo napoteni stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS03798
ZPP (1977) člen 421, 421-9.ZNP člen 37.ZDen člen 4, 5, 8, 8/5, 56, 56/1.
upravičenci do denacionalizacije po 5. členu ZDen - sodna pristojnost - izredna pravna sredstva - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Nova dejstva in novi dokazi se namreč v obnovitvenem postopku lahko upoštevajo le tedaj, če so dejstva takšnega značaja, da bi privedla do ugodnejše odločbe za predlagatelja, če bi bila ta dejstva in ti dokazi uporabljeni že v prejšnjem postopku. Iz dokazne ocene sodišč druge in prve stopnje pa izhaja, da priča M. V. ni izpovedal prav ničesar o tem, da naj bi premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti. Nasprotno. Kot sta ugotovili obe nižji sodišči iz njegove izpovedbe celo izhaja (s temi ugotovitvami se tudi revizija strinja), da oče predlagateljev J. Š. ni sklenil prav nobenega pravnega posla, ki bi bil podlaga za prehod njegovega premoženja v državno lastnino. Na podlagi take izpovedbe v obnovitvenem postopku zaslišane priče zato ni bilo mogoče obnoviti sodnega postopka, ki je bil v teku zaradi denacionalizacije na podlagi 5. člena ZDen, saj je po navedeni določbi ZDen obstoj pravnega posla, ki je bil sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti, odločilnega pomena.
ZD člen 214, 214/3. ZTLR člen 16, 16/1, 16/4.ZNP člen 122, 123, 126. ZIP člen 20, 20/1, 239.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek za delitev stvari v solastnini - dedni dogovor - fizična delitev stvari - vsebina dednega dogovora - izvršljivost dednega dogovora
Če je zapuščinsko sodišče štelo, da dedni dogovor, kakršen je bil sklenjen, ne more biti podlaga za izvedbo v zemljiški knjigi, in nato tudi odločilo, da se kljub dogovoru vpiše v zemljiško knjigo solastninski delež, potem ni mogoče pozneje doseči drugačnega vpisa, če ni novega dogovora.
Dedni dogovor je lahko sodna poravnava, in če je sodna poravnava, tudi izvršilni naslov. Vendar pa niso vsi dedni dogovori sodna poravnava. To so lahko le, če izpolnjujejo vse pogoje, ki jih mora imeti pravnomočna sodna odločba oz. pravnomočni izvršilni naslov. Kaj je izvršilni naslov pri delitvi stvari oz. pri delitvi solastne nepremičnine, pa določajo predpisi, na katere se Državno tožilstvo pravilno sklicuje. To je predvsem 3. odstavek 214. člena ZD in 118. - 126. člen ZNP. Če pa že gre za izvršilni naslov, so to določbe 239. člena ZIP v zvezi s 1. odstavkom 20. člena ZIP ter 1. in 4. odstavek 16. člena ZTLR. Po 3. odstavku 214. člena ZD morajo dediči sporazumno predložiti ne le delitev, ampak tudi način delitve, kar pomeni, da mora biti sporazum dedičev določen, tako da ga lahko sodišče navede v sklepu o dedovanju kot podlago za vknjižbo dogovorjene delitve v zemljiški knjigi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS03584
ZTLR člen 20.ZZZDR člen 51, 51/2.ZNP člen 122, 122/3.
skupno premoženje - zastaranje - delitev skupnega premoženja - solastnina - določitev velikosti deležev - stvarnopravna narava zahtevka za izplačilo deleža solastnika
Po presoji revizijskega sodišča je odločitev sodišč prve in druge stopnje pravilna, čeprav sta jo oprli na zmotno materialnopravno podlago. Ker sta ugotovili, da je šlo med strankami za sporazumno gradnjo, pri kateri so vse tri tudi sodelovale in da so živele v družinski skupnosti, ko je bilo ustvarjeno sporno premoženje, spora iz takega razmerja ni mogoče reševati po pravilih, ki veljajo za neposlovna razmerja (kot sta pravno zmotno ocenili sodišči nižjih stopenj). Sprejema pa revizijsko sodišče nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je sporno premoženje skupno premoženje pravdnih strank (zadnji odstavek na 7. strani sodbe sodišča prve stopnje). Predmetni spor je tako spor o skupnem premoženju in deležih strank na njem. To pomeni, da je spor stvarnopraven. Stvarnopravno podlago pa ima spor tudi v primerih, ko en član skupnosti zahteva ugotovitev deleža na skupnem premoženju, hkrati pa uveljavlja civilno delitev tega premoženja tako, da mu večinski solastnik(i) izplača(jo)
vrednost njegovega deleža v skladu s pravili tretjega odstavka 122. člena zakona o nepravdnem postopku. Zaradi iztoževanja vrednosti deleža v denarju zahtevek torej ne izgubi stvarnopravne narave (kar pomeni, da spor zaradi navedenega ne postane obligacijskopraven). Stvarnopraven zahtevek pa ne zastara.
zahteva za varstvo zakonitosti - delitev stvari v solastnini (etažna hiša) - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov le z njegovim soglasjem - revizija - dopustnost revizije v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja
V tem primeru je sodišče prve stopnje na podlagi določila tretjega odstavka 122. člena ZNP celotno nepremičnino, ki je v naravi etažna hiša, dodelilo v izključno last nasprotnima udeležencema, ki sta solastnika vsak do 1/4, čeprav z dodelitvijo celotne nepremičnine nista soglašala, sodišče druge stopnje pa je tako odločitev potrdilo.
Taki odločitvi zahteva za varstvo zakonitosti tudi po presoji vrhovnega sodišča utemeljeno očita materialnopravno zmotnost.
Odločitvi nižjih sodišč sta materialnopravno zmotni zato, ker nista v skladu z uvodoma navedenimi načeli odločanja o delitvi solastnih stvari, predvsem pa nimata podlage v tretjem odstavku 122. člena ZNP. Namreč solastnik lahko postane izključni lastnik celotne stvari ali pa njenega večjega dela kot pa znaša vrednost njegovega solastninskega deleža le v primeru, če s tem soglaša (kar se utemeljeno zaključuje na podlagi dikcije zakona, ki zahteva izkazani večji interes solastnika do stvari). Taka delitev je namreč njegova pravica in ne dolžnost (kot dobesedno izvaja zahteva za varstvo zakonitosti). Drugačno stališče bi bilo tudi v nasprotju s temeljnimi načeli stvarnega prava (o pridobitvi stvari v last).
revizija - dovoljenost revizije v zemljiškoknjižnem postopku
V 34. členu ZNP je določeno, da revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon ne določa drugače. Načelo ZNP, da v nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, v primerih, ki jih ZNP izrecno določa (52. člen, 60. člen, 6. odstavek 77. člena, 103. člen ter 2. odstavek 111. člena), ne velja, vendar pa med temi primeri zemljiškoknjižni postopek ni naveden. Zato za zemljiškoknjižni postopek kot vrsto nepravdnega postopka velja načelna določba ZNP o nedovoljenosti revizije kot izrednega pravnega sredstva. Pri tem revizijsko sodišče še dodaja, da je v novem zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK), ki je začel veljati le nekaj dni po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga (veljal pa je že v času odločanja pred sodiščema prve in druge stopnje), določeno, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije (97. člen ZZK).
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS03556
ZOR člen 394, 395. ZDP (1991) člen 5.ZNP člen 122, 130.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja po določilih ZNP - fizična delitev stvari - nečista denarna terjatev - delež v denarju - valuta obveznosti (valutna klavzula) - načelo monetarnega nominalizma
Zmotno je revizijsko stališče, da je glede prisojenega zneska predmet obveznosti vsota denarja, zaradi česar naj bi tožnica morala plačati le tisto število denarnih enot, na katerega se ta obveznost glasi in bi bila drugačna prisoja v nasprotju z načelom monetarnega nominalizma. V obravnavani zadevi je izhodišče dejstvo, da gre za spor iz skupnega premoženja pravdnih strank kot razvezanih zakoncev ter tudi za delno razdelitev v obliki delnega izplačila vrednosti skupnega premoženja že v sami pravdi, na kar je tožnica v postopku pristala.
Predmete skupnega premoženja si lahko pravdni stranki razdelita fizično tako, da vsaka prevzame in postane izključna lastnica določenih posameznih predmetov, kar je glede na določbe 122. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 130. členom istega zakona prednostno pravilo, kadar odloča o delitvi skupnega premoženja sodišče v nepravdnem postopku. Lahko pa sodišče in seveda tudi stranke same uporabijo druge ali dopolnilne kriterije, in sicer plačilo vrednostne razlike, do katere pride pri fizični delitvi stvari, in tudi plačilo vrednosti posameznih stvari do takrat skupnega premoženja. Ob takem pravilnem izhodišču se pokaže zgrešenost revizijskega stališča, da je toženkina obveznost takoimenovana čista denarna obveznost, torej taka, ki je že ob svojem nastanku izražena v denarnih enotah. Dopustnost dogovora o valutni klavzuli zato ne more biti vprašljiva.
ZNP člen 9, 10, 10/3, 37, 118, 118/3. ZPP (1977) člen 333.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - predhodno vprašanje - napotitev na pravdo - pravnomočnost odločbe nepravdnega sodišča - pravnomočno razsojena stvar
Iz kronološkega prikaza teka nepravdnega postopka je ugotoviti, da je tožnik kot nasprotni udeleženec v nepravdnem postopku uveljavljal dejstva, ki so kazala na spornost višine njegovega solastninskega deleža in s tem tudi višine deležev ostalih udeležencev nepravdnega postopka. Po določilu tretjega odstavka 118. člena ZNP pa mora sodišče, če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, napotiti na pravdo prizadetega udeleženca ustrezno določbam 9. in 10. člena ZNP. Če sodišče tako ne postopa in odloči v nepravdnem postopku, pravnomočnost odločbe nepravdnega sodišča ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda (tretji odstavek 10. člena ZNP). Taka procesnopravna situacija, ne da bi se še posebej poudarjalo dejstvo, da je bila tožbena podlaga v tej pravdi stvarnopravna in ne dednopravna, na kateri temelji določitev solastninskih deležev v sklepu o dedovanju (ki je bil podlaga za razdružitev solastnine v nepravdnem postopku), potrjuje pravilnost zaključka, da nepravdni sklep o razdružitvi solastnega premoženja pravdnih strank, ni mogel predstavljati procesne ovire za dopustnost tožbe v tem sporu. Drugačno procesnopravno stališče sodišča druge stopnje tako nima podlage v določbah zakona o pravdnem postopku (člen 333) ali zakona o nepravdnem postopku (tretji odstavek 10. člena ZNP) ter je zato pobijani sklep sodišča druge stopnje nezakonit.
denarne obveznosti - načelo monetarnega nominalizma - valuta obveznosti - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja
Tožničino preplačilo je bilo plačano v tedanjih dinarjih in po ugotovitvah sodišča sedaj znaša 294,83 in 31,20 SIT. Ob pravilni uporabi 394. člena ZOR je zato pritožbeno sodišče odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki oba navedena zneska z zamudnimi obrestmi in sicer od dneva plačila to je od 20.8.1987 (za znesek 294,83 SIT) oziroma od 10.11.1987 (za znesek 31,20 SIT).