Če mora razlaščenec odstraniti (porušiti) objekt na podlagi upravne odločbe brez nadomestila (odškodnine), ker je bil to pogoj za odobritev nadomestne gradnje, ima v razlastitvenem postopku pravico do odškodnine le za stavbno parcelo (in ne tudi objekt).
V nepravdnem postopku velja glede povračila stroškov postopka načelo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP). V postopku za določitev odškodnine določa ZNP v 104. členu, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. V skladu s tem določilom je sodišče prve stopnje naložilo predlagateljici postopka v tej zadevi, da povrne nasprotnim udeležencem njihove stroške postopka. Toda v postopkih s pravnimi sredstvi tudi v takih primerih velja načelo uspeha, po katerem lahko nasprotni udeleženec kot vlagatelj pravnega sredstva zahteva povrnitev nastalih stroškov postopka od nasprotnega udeleženca le, če je s pravnim sredstvom uspel. Ker nasprotna udeleženca v tem primeru z revizijo nista uspela, morata v skladu z navedenim pravilom sama nositi svoje stroške revizijskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS06556
ZDen člen 88, 92.ZZad člen 57, 57/2.ZIKS člen 145, 145/1, 145a, 145b. ZIKS-G člen 2.ZNP člen 19, 20.ZPP člen 187, 191, 191/2, 339, 339/2-11, 339/2-8, 339/2-11.
udeleženci nepravdnega postopka - subjektivna sprememba predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravice pridobljene v upravnem ali sodnem postopku - sprememba zakonodaje - ustavna odločba - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Za vračanje premoženja, zaplenjenega v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31.12.1958, so se uporabljale določbe ZDen na podlagi njegovega 92. člena, ki pa je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča (U-I-10/92). Sama razveljavitev ni vplivala na utemeljenost denacionalizacijskih zahtevkov (vštevši zavarovanje iz 88. člena ZDen) v primerih, ko so upravičenci zahtevali namesto v denacionalizacijskem postopku vrnitev v sodnem postopku po določbah ZIKS. To tudi ni vplivalo na pravice pridobljene v denacionalizacijskem postopku ali po določbah ZLPP na podlagi vloženih predlogov za izdajo začasnih odredb, kar velja tudi za postopek lastninjenja in vračanja družbenega premoženja po 57. členu ZZad. Stranka, ki je pridobila neke pravice v enem postopku, jih ne more izgubiti, če uveljavlja zaradi spremenjene zakonodaje svoj zahtevek v drugem postopku.
ZNP člen 37, 136, 136/2, 137.ZPP člen 31, 31/1, 33, 33/1, 34, 367, 367/2, 443, 443/1. ZPP (1977) člen 43, 43/1. Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov člen 9.ZS člen 134, 134/3.URS člen 23, 33, 126, 128.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelno pravno mnenje - sodnik posameznik - pravna praznina - postopek za ureditev mej na podlagi močnejše pravice - vrednost spornega mejnega prostora - spor male vrednosti
Po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku se kot mejna vrednost v postopku za ureditev meje na podlagi močnejše pravice ponuja vrednost, pod katero se uporabi postopek v sporih majhne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS06421
ZSZ člen 18, 21, 28, 29, 32, 33, 33/1, 33/2, 35, 36, 37, 37/3. ZNP člen 37. ZPP člen 384, 384/1, 384/2, 384/3.
dovoljenost revizije - revizija v razlastitvenem postopku - odločba o razlastitvi - revizija zoper sklep - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje revizije
Revizija je dovoljena zoper tiste odločitve sodišča druge stopnje, s katerimi je bilo pravnomočno odločeno o predmetu razlastitvenega postopka, to je o odvzemu ali omejitvi lastninske pravice proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine (18. člen ZSZ). Torej zoper končno razlastitveno odločbo.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS06416
ZSR člen 17.SZ člen 158.ZNP člen 37.
pravica uporabe stanovanja - določitev imetnika stanovanjske pravice zaradi razpada zunajzakonske skupnosti - dokončanje postopka po uveljavitvi SZ
Nasprotni udeleženec je v reviziji zatrjeval le, da je materialno pravo (določba 17. člena ZSR) zmotno uporabljeno zato, ker ni bil ugotovljen vzrok razpada zunajzakonske skupnosti. Ta revizijska trditev se je pokazala za netočno, saj sta nižji sodišči pravilno uporabili določbo 17. člena ZSR in določbo 158. člena SZ.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS06230
ZZZDR člen 54, 59.ZNP člen 118, 122, 122/2, 122/3.ZOR člen 360, 371.
skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca po vložitvi tožbe na delitev skupnega premoženja - zastaranje denarnega zahtevka iz skupnega premoženja
Dokler se zakonca ne sporazumeta o deležih na skupnem premoženju oziroma, če sporazuma ni, dokler teče pravdni postopek, v katerem sodišče ugotavlja deleže na skupnem premoženju, zastaranje zahtevkov, ki to premoženje zadevajo (tudi če so denarni), ne začne teči.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - uporaba funkcionalnega zemljišča
Izvedensko poročilo, čeprav v zemljiški knjigi navedeno kot podlaga za odločitev glede vznemirjanja pri uporabi funkcionalnega zemljišča, ne upošteva odločitve sodišča iz prej izdane sodne odločbe. Zato ne more nadomestiti dogovora solastnikov glede uporabe funkcionalnega zemljišča. Spor med solastniki je zato treba rešiti v nepravdnem postopku.
dovoljenost revizije - zapuščinski postopek - zemljiškokjižni postopek - sklep o zemljiškoknjižni izvedbi sklepa o dedovanju - zavrženje revizije
Po svoji vsebini je sklep za zemljiškoknjižno izvedbo sklepa o dedovanju zemljiškoknjižni sklep. Predlog na dopolnitev tega sklepa in odločitev o njem je zato treba obravnavati tudi po Zakonu o zemljiški knjigi, ki v 97. členu določena, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije.
zahteva za varstvo zakonitosti - sosedsko pravo - močnejša pravica - sodna ureditev meje - mejna pregrada
Samostojen objekt, ki razmejuje sosednji zemljišči, je tipična mejna pregrada, za katero je treba uporabiti režim iz pravnega pravila par. 854 ODZ o domnevani skupnosti. Izgradnja mejne pregrade, ki po volji obeh mejašev kot soinvestitorjev razmejuje sosednji zemljišči, ima za posledico tako močnejšo pravico, da teče meja po sredini mejne pregrade, in to ne glede na vprašanje ali je bila pregrada zgrajena na prejšnji mejni črti ali z delnim zamikom v eno oziroma drugo stran.
Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek.
Določbe ZPP veljajo za vse nepravdne postopke in tako tudi za zapuščinski postopek le subsidiarno (37. člen ZNP oziroma 163. člen ZD). Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju pa ne vsebuje posebnih določb o izrednih pravnih sredstvih. Zato je potrebno presojati dovoljenost revizij v zapuščinskem postopku po 34. členu ZNP.
ZNP člen 70, 78.URS člen 15, 15/3, 19, 19/2, 51, 51/3.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pogoji za pridržanje - omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin - pravica do osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - prostovoljno zdravljenje - povrnitev stroškov pridržalnega postopka
Revizijsko sodišče ugotavlja, da pridržanec zaradi nekritičnosti do svoje bolezni ni bil sposoben oblikovati pravno relevantne izjave o zdravljenju. Zato njegovega upiranja pridržanju v bolnici ni mogoče obravnavati kot pravno upoštevnega uveljavljanja pravice do prostovoljnega zdravljenja.
Glede na njegovo zdravstveno in duševno stanje v času sprejema v bolnico sta le prisilna hospitalizacija in z njo povezano redno zdravljenje zagotavljala možnost izboljšanja in s tem tudi zmanjšanja ogroženosti njegovega življenja. S tem nujno potrebnim ukrepom je bila po presoji revizijskega sodišča tudi ustrezno varovana njegova pravica do zdravstvenega varstva, ki je v njegovem primeru pretehtala pravico do osebne svobode.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Po določilu drugega odstavka 17. člena ZSR mora sodišče pri odločanju upoštevati stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupno z njima stanujejo in druge okoliščine primera. Po določilu četrtega odstavka istega člena pa je treba priskrbeti tistemu zakoncu, ki ne pridobi stanovanjske pravice in se mora izseliti iz stanovanja, najpotrebnejše prostore oziroma ob upoštevanju 158. člena SZ ustrezno najemno stanovanje. Izpodbijana odločitev sodišč nižjih stopenj je v skladu z navedenimi določili in z ugotovljenim dejanskim stanjem. To pa pomeni po presoji revizijskega sodišča, da sprejeta odločitev sodišč nižjih stopenj ne more biti materialnopravno zmotna.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS04673
ZNP člen 70.URS člen 15, 15/3, 19, 19/1, 19/2, 51, 51/3.
varstvo osebne svobode - pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pravica do zdravstvenega varstva - prostovoljno zdravljenje
Kljub človekovi pravici do prostovoljnega zdravljenja in pravici do osebne svobode je dopustna tudi prisilna hospitalizacija ali pridržanje v psihiatrični zdravstveni organizaciji tudi take osebe, ki ogroža "samo" svoje življenje ali le sebi povzroča hudo škodo. Izpolnjena pa morata biti še dva pogoja: da taka oseba zaradi duševne bolezni ali zaradi duševnega stanja ni sposobna sama sprejeti zavestne odločitve o zdravljenju in če je tak ukrep nujno potreben zaradi varstva drugih ustavnih pravic take osebe, to je pravice do življenja, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti in pravice do zdravstvenega varstva.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - vročanje pisanj - vročanje vabila za narok - pravdna sposobnost - poslovna sposobnost
Po določbi 82. člena ZPP 1977 mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti tudi na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. To določbo je mogoče razlagati le v mejah določb 79. člena ZPP 1977, oziroma, za ta postopek pomembnih, njegovih prvih dveh odstavkov. Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost - prvi odstavek); polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek). Popolna poslovna sposobnost polnoletne osebe se domneva. Nepravdno sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti paziti, ali je udeleženka glede na svojo starost in zdravstveno stanje sploh še pravdno sposobna, torej po uradni dolžnosti dvomiti o (popolni)
URS člen 67, 69, 70.ZNP člen 136, 136/5.ZS člen 3, 3/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastnina - omejitev lastninske pravice - javna korist - nastanek javnega dobra (javna pot) - postopek za ureditev mej - močnejša pravica - meja med javnim dobrom in zemljiščem na katerem obstoji lastninska pravica
Družbene lastnine URS ne pozna več, zato tudi ureditev v zvezi s konkurenco družbene in zasebne lastnine nima več enakega pomena (5. odstavek 136. člena ZNP). ZNP je v tem delu mogoče le smiselno uporabiti, in sicer na podlagi pooblastila iz 2. odstavka 3. člena Zakon o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94 in 45/95). Javno dobro bi lahko imelo status močnejše pravice po 136. členu ZNP le v primeru, če bi predlagatelj posegal v katastrske meje javne ceste (že ustanovljenega javnega dobra torej) in ne obratno. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa bi moralo biti posebej ugotovljeno.
ZTLR člen 3, 3/1, 3/2, 14, 15, 70, 70/1.ZNP člen 112, 113, 114, 115, 116, 117, 122.ZOR člen 12.
zahteva za varstvo zakonitosti - uporaba solastne stvari - postopek za ureditev razmerij med solastniki - stroški uporabe - pravica do posesti solastne nepremičnine - odločba o ureditvi razmerij med solastniki - oblikovalna sodba
Pritrditev stališču, da ima v primerih, kadar eden od solastnikov sam uporablja solastno stvar, drugi solastnik le pravico do "ustreznega dela koristi od stvari", bi pomenila negacijo solastnikovih lastninskih upravičenj.
Imeti stvar v posesti v smislu določb 3. in 14. člena ZTLR pomeni pravico do posesti in ne le dejansko oblast nad stvarjo v smislu 1. odstavka 70. člena ZTLR.
V primeru delitve stvari mora sodišče odločiti tudi, da morajo udeleženci, ki imajo stvar oziroma dele stvari v svoji posesti, te izročiti udeležencem, ki jim pripadejo po delitvi stvari (1. odstavek 124. člena ZNP). V postopku za ureditev razmerij med solastniki pa ni potrebno, da izrek sodne odločbe, s katero se uredi razmerje glede uporabe solastne stvari, vsebuje tudi odločitev o tem, kateri od solastnikov mora drugemu kaj izročiti. Taka odločba je namreč le oblikovalna.
Specialna določba ZNP (115. člen) pooblašča sodišče, da v sklepu, s katerim odloči o uporabi solastne stvari, odloči tudi, v kakšnem sorazmerju nosijo solastniki stroške s sodno odločbo določene uporabe solastne stvari, saj ni nujno, da je v sodnem postopku določena uporaba solastne stvari povsem v skladu v višino solastninskih deležev. Glede na obseg, način, intenzivnost itd. uporabe solastne stvari pa so stroški uporabe lahko tudi različno visoki.
nepravdni postopek - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje ali sile državnega organa oziroma predstavnika oblasti
ZNP drugače kot ZPP dopušča, da se pritožba upošteva izjemoma tudi po preteku pritožbenega roka. Po določbi 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku petnajstdnevnega roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Denacionalizacija sodi med zadeve, v katerih obstoji med udeleženci spor. Kadar v nepravdnem postopku nastopajo udeleženci z nasprotujočimi si interesi, ni mogoče upoštevati pritožbe, vložene po poteku zakonskega roka.