ZPP člen 5.ZNP člen 70.URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
načelo kontradiktornosti - nepravdni postopek - dolžnost sodišča opredeliti se do relevantnih navedb strank - pridržanje oseb v psihiatričnih ustanovah - prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov zaradi ogrožanja samega sebe
Odločitev za samomor ni nujno vselej posledicaduševne bolezni oziroma prizadetosti posameznikove voljne sfere. Prisilne hospitalizacije zato ni mogoče opravičevati s pacientovo samomorilskostjo, idejami, samoimorilskimi težnjami ipd., če želja po samomoru ni posledica duševne bolezni (konec koncev je lahko tudi plod povsem razumske odločitve).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
VS08282
ZNP člen 37. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 393, 400, 400/4, 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1-6.
predlog za obnovo postopka - bistvena kršitev določb postopka - nasprotja v razlogih izpodbijanega sklepa - pravočasnost vložitve predloga za obnovo postopka - razlogi za obnovo - pogoji za dovolitev obnove postopka
Pomembno je, da razlogi za pravočasnost predloga, oprti na dejansko ugotovitev o tem, kdaj je stranka zvedela za nov dokaz, niso hkrati tudi že razlogi za sklep o obstoju pogoja za dovolitev obnove postopka iz drugega odstavka 422. člena ZPP (1977). S to določbo je namreč odrejena subsidiarnost obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP (1977) pomeni, da se stranki ne dovoli obnova postopka, če bi ob primerni procesni diligenci lahko že v prejšnjem postopku uveljavljala dejstva in dokaze, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga.
dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - zavrženje revizije
Ker je zapuščinski postopek po svoji naravi nepravdni postopek, tudi zanj velja pravilo iz 34. člena ZNP, da v teh postopkih revizija načeloma ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - nepravdni postopek - vrnitev zaplenjenega premoženja - tehtni razlogi
Ni podlage za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, če predlagatelj predlaga, naj bi sodišče, ki zadevo obravnava, to obravnavalo še naprej. Tu ne gre za določitev drugega namesto sodečega sodišča. Izhajati je treba iz sedanje procesne situacije in je preuranjeno navajanje oziroma upoštevanje možnosti, da se bo sodeče sodišče izreklo za krajevno nepristojno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS07671
ZNP člen 34, 37.ZPP člen 378, 384, 384/3, 384/4.URS člen 15, 15/5.
dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - pravica do revizije - človekove pravice in temeljne svoboščine - uresničevanje in omejevanje pravic
Pravica do revizije je ena izmed dodatnih pravic, poleg tistih, ki jih zagotavlja ustava. Zato ni mogoče govoriti o omejevanju človekove pravice, če zakon pravice do tega pravnega sredstva ne zagotavlja za vse sodne odločbe.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS07645
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ (1954) člen 2, 3. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji pemoženja odsotnih oseb.
vrnitev zaplenjenega premoženja - pravne podlage za uveljavljanje pravice do vrnitve
Tožeča ali predlagajoča stranka, ki ima na voljo več pravnih podlag za uveljavitev svoje pravice, sama izbirati, katero bo uveljavljala. Seveda pa mora v tako izbranem postopku dokazati tista dejstva, ki so odločilna za pravno presojo zadeve.
V obravnavanem primeru je predlagajoča stranka zahtevala vrnitev premoženja, ki je bilo njenim pravnim prednikom odvzeto na podlagi sodbe Vojaškega sodišča ljubljanskega vojnega področja z dne 23. in 24.8.1945. Seveda bi lahko zahtevala vrnitev odvzetega premoženja tudi na podlagi ZDen. Toda vsak zahtevek temelji na različni pravni podlagi in pogojih za vrnitev premoženja. Zato je zmotna trditev pritožbenega sodišča, češ da je vseeno, ali je bilo pravnim prednikom predlagajoče stranke odvzeto premoženje po 2. ali po 3. točki Odloka AVNOJA. Ker za vrnitev premoženja vsak postopek predpisuje različne pogoje, je utemeljena revizijska trditev, da je pomembna pravna podlaga za odvzem premoženja. Če je bilo premoženje odvzeto po 1. ali 2. točki Odloka AVNOJA (in kasneje sprejetega Zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb, Uradni list FLRJ, št. 63/46), je premoženje prešlo v državno last s 6.2.1945 in predlagaj-oča stranka lahko zahteva vračilo v upravnem postopku ob pogojih, ki jih predpisuje ZDen. Če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi kazenske sodbe, torej 3. točke Odloka AVNOJA, je predviden sodni postopek ob pogojih, ki jih predpisuje ZIKS, odločilen datum pa je datum pravnomočnosti kazenske sodbe.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS07496
URS člen 16, 51.ZNP člen 70, 71, 71/3, 73.ZZDej člen 49.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - varstvo osebne svobode - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - prostovoljno zdravljenje
Za ugotovitev ali obstajajo pogoji za pridržanje bolnika na zdravljenju na zaprtem oddelku v zdravstveni ustanovi (70. člen ZNP) ne zadošča zgolj obstoj duševne bolezni in potrebe po zdravljenju (kar je predvsem medicinska odločitev), temveč je treba ugotoviti še ogrožanje drugih ljudi ali sebe. Ta odločitev pa prehaja medicinske okvire in zahteva tehtanje stopnje ogroženosti ali kršitve ustavno varovanih družbenih vrednot. Tudi presoja, ali bolnik lahko svobodno odloča o zdravljenju in ali lahko kljub bolezni oblikuje pravno relevantno izjavo, zahteva pravno presojo. V tretjem odstavku 71. člena ZNP je predvidena presoja sodišča, če je oseba pridržana v zdravstveni organizaciji, ali če iz strokovnih spoznanj o duševnem stanju pridržane osebe izhaja, da ne more izraziti svoje volje. V primeru duševne bolezni je sposobnost razumevanja in dojemanja dejstev zaradi bolezni same ali zaradi zdravil pogosto pomembno zmanjšana in bolnik nima uvida v svoje bolezensko stanje. Zato je v dvomu prav, da presojo o nujnosti zdravljenja poleg zdravnika opravi sodišče v posebnem tajnem postopku.
G. F. v pritožbi ne nastopa kot udeleženka, proti kateri je bil postopek pravnomočno ustavljen s sklepom, opr. št. Rp 24/2000-10 z dne 17.10.2001, temveč kot udeleženka, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. G. F. ima kot žena pokojnega A. F. in zakonita dedinja po določilu prvega odstavka 19. člena ZNP status udeleženke. Zato ji mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se vključi v postopek, da v njem sodeluje in brani svoje interese. Po določilu prvega odstavka 20. člena ZNP lahko udeleženka ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo, kar je G. F. storila s pritožbo z dne 26.11.2001, ki jo je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo.
spor o pristojnosti - odvzem roditeljske pravice - izbira krajevne pristojnosti
Roditeljske pravice so sestavina družinskopravnih razmerij. Po določilu 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je za reševanje zadev iz razmerij med starši in otroki krajevno pristojno (poleg sodišča, na območju katerega ima stalno prebivališče nasprotni udeleženec), tudi sodišče, ki je krajevno pristojno za otroka.
Če mora razlaščenec odstraniti (porušiti) objekt na podlagi upravne odločbe brez nadomestila (odškodnine), ker je bil to pogoj za odobritev nadomestne gradnje, ima v razlastitvenem postopku pravico do odškodnine le za stavbno parcelo (in ne tudi objekt).
V nepravdnem postopku velja glede povračila stroškov postopka načelo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP). V postopku za določitev odškodnine določa ZNP v 104. členu, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. V skladu s tem določilom je sodišče prve stopnje naložilo predlagateljici postopka v tej zadevi, da povrne nasprotnim udeležencem njihove stroške postopka. Toda v postopkih s pravnimi sredstvi tudi v takih primerih velja načelo uspeha, po katerem lahko nasprotni udeleženec kot vlagatelj pravnega sredstva zahteva povrnitev nastalih stroškov postopka od nasprotnega udeleženca le, če je s pravnim sredstvom uspel. Ker nasprotna udeleženca v tem primeru z revizijo nista uspela, morata v skladu z navedenim pravilom sama nositi svoje stroške revizijskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS06556
ZDen člen 88, 92.ZZad člen 57, 57/2.ZIKS člen 145, 145/1, 145a, 145b. ZIKS-G člen 2.ZNP člen 19, 20.ZPP člen 187, 191, 191/2, 339, 339/2-11, 339/2-8, 339/2-11.
udeleženci nepravdnega postopka - subjektivna sprememba predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravice pridobljene v upravnem ali sodnem postopku - sprememba zakonodaje - ustavna odločba - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Za vračanje premoženja, zaplenjenega v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31.12.1958, so se uporabljale določbe ZDen na podlagi njegovega 92. člena, ki pa je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča (U-I-10/92). Sama razveljavitev ni vplivala na utemeljenost denacionalizacijskih zahtevkov (vštevši zavarovanje iz 88. člena ZDen) v primerih, ko so upravičenci zahtevali namesto v denacionalizacijskem postopku vrnitev v sodnem postopku po določbah ZIKS. To tudi ni vplivalo na pravice pridobljene v denacionalizacijskem postopku ali po določbah ZLPP na podlagi vloženih predlogov za izdajo začasnih odredb, kar velja tudi za postopek lastninjenja in vračanja družbenega premoženja po 57. členu ZZad. Stranka, ki je pridobila neke pravice v enem postopku, jih ne more izgubiti, če uveljavlja zaradi spremenjene zakonodaje svoj zahtevek v drugem postopku.
ZNP člen 37, 136, 136/2, 137.ZPP člen 31, 31/1, 33, 33/1, 34, 367, 367/2, 443, 443/1. ZPP (1977) člen 43, 43/1. Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov člen 9.ZS člen 134, 134/3.URS člen 23, 33, 126, 128.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelno pravno mnenje - sodnik posameznik - pravna praznina - postopek za ureditev mej na podlagi močnejše pravice - vrednost spornega mejnega prostora - spor male vrednosti
Po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku se kot mejna vrednost v postopku za ureditev meje na podlagi močnejše pravice ponuja vrednost, pod katero se uporabi postopek v sporih majhne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS06421
ZSZ člen 18, 21, 28, 29, 32, 33, 33/1, 33/2, 35, 36, 37, 37/3. ZNP člen 37. ZPP člen 384, 384/1, 384/2, 384/3.
dovoljenost revizije - revizija v razlastitvenem postopku - odločba o razlastitvi - revizija zoper sklep - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje revizije
Revizija je dovoljena zoper tiste odločitve sodišča druge stopnje, s katerimi je bilo pravnomočno odločeno o predmetu razlastitvenega postopka, to je o odvzemu ali omejitvi lastninske pravice proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine (18. člen ZSZ). Torej zoper končno razlastitveno odločbo.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS06416
ZSR člen 17.SZ člen 158.ZNP člen 37.
pravica uporabe stanovanja - določitev imetnika stanovanjske pravice zaradi razpada zunajzakonske skupnosti - dokončanje postopka po uveljavitvi SZ
Nasprotni udeleženec je v reviziji zatrjeval le, da je materialno pravo (določba 17. člena ZSR) zmotno uporabljeno zato, ker ni bil ugotovljen vzrok razpada zunajzakonske skupnosti. Ta revizijska trditev se je pokazala za netočno, saj sta nižji sodišči pravilno uporabili določbo 17. člena ZSR in določbo 158. člena SZ.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS06230
ZZZDR člen 54, 59.ZNP člen 118, 122, 122/2, 122/3.ZOR člen 360, 371.
skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca po vložitvi tožbe na delitev skupnega premoženja - zastaranje denarnega zahtevka iz skupnega premoženja
Dokler se zakonca ne sporazumeta o deležih na skupnem premoženju oziroma, če sporazuma ni, dokler teče pravdni postopek, v katerem sodišče ugotavlja deleže na skupnem premoženju, zastaranje zahtevkov, ki to premoženje zadevajo (tudi če so denarni), ne začne teči.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - uporaba funkcionalnega zemljišča
Izvedensko poročilo, čeprav v zemljiški knjigi navedeno kot podlaga za odločitev glede vznemirjanja pri uporabi funkcionalnega zemljišča, ne upošteva odločitve sodišča iz prej izdane sodne odločbe. Zato ne more nadomestiti dogovora solastnikov glede uporabe funkcionalnega zemljišča. Spor med solastniki je zato treba rešiti v nepravdnem postopku.
dovoljenost revizije - zapuščinski postopek - zemljiškokjižni postopek - sklep o zemljiškoknjižni izvedbi sklepa o dedovanju - zavrženje revizije
Po svoji vsebini je sklep za zemljiškoknjižno izvedbo sklepa o dedovanju zemljiškoknjižni sklep. Predlog na dopolnitev tega sklepa in odločitev o njem je zato treba obravnavati tudi po Zakonu o zemljiški knjigi, ki v 97. členu določena, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije.