NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS0013326
ZIKS člen 145, 145a, 145b. ZDen člen 16 - 50. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (ZPSP). Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe.
vrnitev zaplenjenega premoženja - razveljavljena kazenska sodba - podržavljenje po zakonu - Odlok AVNOJ - poprava krivic - denacionalizacija - oseba nemške narodnosti - vmesni sklep
Ker je bil enak namen podržavljanja premoženja tako v kazenskih postopkih kot na podlagi samih predpisov, je po svojem namenu, to je popravi krivic, enaka ureditev vračanja podržavljenega premoženja po ZDen in po ZIKS. Zato je tudi vrnitev podržavljenega premoženja v svojem bistvu enotna, četudi je urejena v različnih zakonih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0013309
ZIKS člen 145, 145a, 145b. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1-1, 1-2. ZDen člen 16.
ZNP člen 12, 12/5. ZPP člen 68. ZMZPP člen 2, 11, 16.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - krajevna pristojnost - uporaba slovenskega prava
Okoliščini, da je pogrešana oseba lastnik nepremičnin v Republiki Sloveniji in da je bil najverjetneje tu tudi rojen, v ZDA pa je imel le prebivališče, zadostujeta za uporabo 11. člena ZMZPP. Glede na lego nepremičnin je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0012942
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 107, 107/1, 107/2. OZ člen 133. URS člen 69. ZNP člen 17, 17/1.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – enakovrednost nadomestnega zemljišča - izgubljeni dobiček – izpolnitev pogodbe - tožbeni zahtevek na določitev meje na razlaščenih nepremičninah
Kadar zatrjevana škoda ni neposredna posledica same razlastitve, ampak je posledica projekta, ki je razlastitvi sledil, je oškodovanec lahko upravičen do povračila škode le po določbi tretjega odstavka 133. člena OZ, ne pa po pravilih ZUreP-1.
Nadomestna nepremičnina mora biti razlaščeni enakovredna tudi z vidika možnosti gospodarskega izkoriščanja nepremičnine za gospodarsko dejavnost ali za pogodbeno ustanovitev pravice iste vsebine na nadomestnem zemljišču (trženje s postavitvijo oglasnih panojev), vendar le, če je bilo načrtovanje gospodarskega izkoriščanja razlaščene nepremičnine izkazano z zadostno verjetnostjo. V primeru, ko razlaščenec gospodarske dejavnosti na razlaščenem zemljišču še ni opravljal, tako razlaščencu ne gre odškodnina za izgubljeni dobiček, ampak le odškodnina zaradi manjvrednosti nadomestne nepremičnine.
ZDZdr člen 2, 2-17, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 74, 74/1, 75, 75/1, 78, 91. URS člen 19, 19/3.
pogoji za izrek ukrepa - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pojem duševne motnje - duševna nerazvitost - trajanje ukrepa
Sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda po ZDZdr pomeni odvzem prostosti v smislu tretjega odstavka 19. člena URS. Za izrek ukrepa morajo biti ugotovljene in v sodni odločbi obrazložene konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na realno ogrožanje naravnih dobrin, določenih v zakonu, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Neizogibnost ukrepa lahko utemeljujejo le okoliščine, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o resni ogroženosti osebe, na katero se nanaša predlagani ukrep, oziroma drugih.
pridržanje v psihiatrični bolnišnici - pridržanje v socialno varstvenem zavodu - zdravljenje oziroma obravnava brez privolitve - ukrep nadzorovane obravnave - odpust z zdravljenja - odločba sodišča - odpust po strokovni presoji zdravstvenega zavoda
Zdravljenje oziroma obravnava brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom ali v varovanem oddelku ali v obliki nadzorovane obravnave, je prisilno in predstavlja (vsaj) poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS) kot ene od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zato ni dopustno brez intervencije (odločbe) sodišča. Ta pa ni potrebna in ne z zakonom predvidena za odpust z zdravljenja oziroma obravnave po presoji izvajalca zdravljenja pred iztekom obdobja, za katerega ju je sodišče dovolilo s sklepom (ker z odpustom omejitev svobode preneha), če je odpust posledica izboljšanja zdravstvenega stanja osebe do te mere, da razlogov za izvajanje ukrepa ni več (prvi odstavek 71. člena in prvi odstavek 78. člena ZDZdr). Odpust je (enako kot v primeru zdravljenja oziroma obravnave na podlagi privolitve), ker je odvisen od strokovne presoje o uspešnosti zdravljenja oziroma obravnave, v dispoziciji ustanove, v kateri oziroma pod nadzorom katere se oseba zdravi (zaradi česar trajanje ukrepa s sklepom sodišča ni vnaprej časovno natančno določeno, pač pa je le omejeno s skrajnim rokom), ki je sicer dolžna sodišče obvestiti o odpustu osebe z zdravljenja oziroma obravnave, a o tem poseben sklep sodišča ni potreben.
povojni procesi – zaplemba premoženja – poprava krivic – vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodnina v obliki obveznic – premoženje v drugi republiki nekdanje SFRJ – izročitev zaplenjenega premoženja slovenski oblasti
Nasprotna udeleženka je dolžna vrniti v obliki odškodnine tudi tisti del po vojni zaplenjenega premoženja, ki se je nahajal v drugi republiki prejšnje države, izročen pa je bil slovenski oblasti.
prenos stvarne pristojnosti - načelo smotrnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti
Upoštevajoč kraj prebivališča predlagateljice, začasno prebivališče nasprotnega udeleženca in njegovo zdravstveno stanje, je predlog za prenos pristojnosti utemeljen.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0012143
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - prehod premoženja v državno last ex lege - Odlok AVNOJ - vrnitev premoženja po ZIKS
Ker je bilo premoženje zaplenjeno predlagateljici kot osebi nemške narodnosti na podlagi 2. točke 1. člena Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile, vrnitve tega premoženja ni mogoče zahtevati na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - podaljšanje pridržanje – ogrožanje sebe in drugih – organska duševna motnja – uživanje alkohola
Ker je duševno stanje pridržanega še vedno takšno, da je le z namestitvijo v zavodu možno zagotoviti, da ne bi ogrožal svojega življenja ali življenja drugih ter sebi ali drugim povzročal škode, so izpolnjeni pogoji za podaljšanje pridržanja iz prvega odstavka 79. člena ZNP.
ZDen člen 56, 60, 60/1. ZNP člen 19, 20, 20/1, 30, 30/2.
udeleženec v nepravdnem postopku - stranski intervenient - denacionalizacija nepremičnin - pravni interes - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
V denacionalizacijskem (nepravdnem) postopku lahko udeleženec, ki je zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi priglasil svojo udeležbo po končanem postopku na prvi stopnji, vloži pravno sredstvo samo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije – odklanjanje zdravljenja (terapije) - pravica do odklonitve zdravljenja
Zaradi pridržančevega doslednrga odklanjanja terapije, ki mu je zunaj zavoda ni mogoče zagotoviti, bi bilo s prenehanjem pridržanja ogroženo predvsem pridržančevo zdravstveno stanje in s tem povzročena huda škoda njemu samemu. Res je pravici do zdravljenja enakovredna pravica do odklonitve zdravljenja; vendar pod pogojem proste izbire – da je torej oboleli sposoben sam sprejeti zavestno odločitev o tem, kar za obravnavan primer ne velja.
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZKP člen 538, 538/1. URS člen 26, 30.
vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodninska odgovornost države – nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja
Ker odškodninski zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik, predstavlja zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe zaplenjenega premoženja, tak zahtevek pa se po določbi 145.c člena ZIKS ne priznava, za odločitev v zadevi ni bistveno, ali jo tožnik uveljavlja na podlagi neupravičene obsodbe ali (zgolj) na podlagi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.
Ne glede na to, ali tožnikov zahtevek temelji na trditvah o zmanjšanju premoženja ali o izgubljenem dohodku, gre za zahtevek „iz naslova nezmožnosti uporabe“, ki se po 145.c členu ZIKS ne priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012596
ZPP člen 128, 128/5, 180, 196, 273, 377, 384. SPZ člen 72.
zavrženje revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - enotno sosporništvo - skupna lastnina - nujno sosporništvo - stvarna legitimacija - delitev skupne nepremičnine - velikost deležev na nepremičnini
Krog subjektov, ki v določenem primeru predstavljajo nujne sospornike, ne more biti odvisen od volje strank, saj nujno sosporništvo ni fakultativna ustanova, ampak procesna nujnost.
V konkretnem primeru med udeleženci nepravdnega postopka za delitve skupne nepremičnine obstoji spor o velikosti njihovih deležev – nedeljivost skupne lastnine ne dopušča reševanja takšnega spora brez sodelovanja vseh udeležencev tega materialnopravnega razmerja.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012037
ZNP člen 19. OZ člen 418. SPZ člen 64, 64/1, 148, 148/2. ZTLR člen 66, 66/1, 68. ZZK-1 člen 6, 7.
zastavna pravica na nepremičnini - udeleženci nepravdnega postopka - odstop terjatve (cesija) - prenos hipoteke na cesionarja - vknjižba hipoteke na cesionarja - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - odškodnina
Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon namreč določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1).