ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZKP člen 538, 538/1. URS člen 26, 30.
vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodninska odgovornost države – nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja
Ker odškodninski zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik, predstavlja zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe zaplenjenega premoženja, tak zahtevek pa se po določbi 145.c člena ZIKS ne priznava, za odločitev v zadevi ni bistveno, ali jo tožnik uveljavlja na podlagi neupravičene obsodbe ali (zgolj) na podlagi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.
Ne glede na to, ali tožnikov zahtevek temelji na trditvah o zmanjšanju premoženja ali o izgubljenem dohodku, gre za zahtevek „iz naslova nezmožnosti uporabe“, ki se po 145.c členu ZIKS ne priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012596
ZPP člen 128, 128/5, 180, 196, 273, 377, 384. SPZ člen 72.
zavrženje revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - enotno sosporništvo - skupna lastnina - nujno sosporništvo - stvarna legitimacija - delitev skupne nepremičnine - velikost deležev na nepremičnini
Krog subjektov, ki v določenem primeru predstavljajo nujne sospornike, ne more biti odvisen od volje strank, saj nujno sosporništvo ni fakultativna ustanova, ampak procesna nujnost.
V konkretnem primeru med udeleženci nepravdnega postopka za delitve skupne nepremičnine obstoji spor o velikosti njihovih deležev – nedeljivost skupne lastnine ne dopušča reševanja takšnega spora brez sodelovanja vseh udeležencev tega materialnopravnega razmerja.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012037
ZNP člen 19. OZ člen 418. SPZ člen 64, 64/1, 148, 148/2. ZTLR člen 66, 66/1, 68. ZZK-1 člen 6, 7.
zastavna pravica na nepremičnini - udeleženci nepravdnega postopka - odstop terjatve (cesija) - prenos hipoteke na cesionarja - vknjižba hipoteke na cesionarja - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - odškodnina
Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon namreč določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1).
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0011838
ZIKS člen 145. ZNP člen 37. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30, 30/1, 30/2, 30/4. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5, 5/4.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - podržavljanje premoženja - prehod premoženja v državno last ex lege - odločba komisije - vpis v zemljiško knjigo
V vsakem primeru je treba posebej ugotoviti, ali je prešlo premoženje v državno lastnino na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ ali pa na podlagi 3. točke prvega odstavka prvega člena tega odloka.
V prvem primeru je prišlo do prehoda premoženja v državno last s 6. 2. 1945 po samem Odloku AVNOJ, v drugem primeru pa z dnem pravnomočnosti kazenske sodbe.
Če je premoženje odvzeto po 1. ali 2. točki prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ in je premoženje postalo državno po samem odloku oziroma zakonu, lahko predlagatelji zahtevajo vračilo premoženja samo v upravnem postopku ob pogojih ZDen. Če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi kazenske sodbe, torej 3. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ, je po razveljavitvi kazenske sodbe predviden sodni postopek vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - procesni javni red - obveznost izvedbe naroka v postopku priznanja tuje sodne odločbe
Dejstvo, da vročitev tožbe glede na tedanja pravila v državi izvora ni bila opravljena pravilno, samo po sebi ne more predstavljati ovire za priznanje. Glede na to, da je bila osebna vročitev poskušana, da je bila poskušana na naslovu, ki ga je nasprotni udeleženec sam prijavil, in da je bila tožba vročena osebi, ki jo je nasprotni udeleženec predložil za sprejemanje pošte, pa ni mogoče reči, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku izdaje sodne odločbe, katere priznanje se zahteva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odvzem poslovne sposobnosti
V obravnavanem primeru je odločilnega pomena okoliščina, da je bil postopek za odvzem poslovne sposobnosti udeležencu uveden po uradni dolžnosti in da ga je sprožilo okrajno sodišče, pred katerim teče večina tistih postopkov, v katerih je imenovani udeležen. Če bo o utemeljenosti odvzema njegove poslovne sposobnosti odločalo isto sodišče, bi to lahko zlasti pri udeležencu kot stranki tega postopka vzbudilo vtis pristranskosti, hkrati pa bi moglo negativno vplivati tudi na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku pred sodiščem, ki je po uradni dolžnosti tudi uvedlo oziroma sprožilo postopek.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - zaključek postopka lastninjenja - vsebina izreka odločbe nepravdnega sodišča
Ker se v nepravdnem postopku ne odloča o postavljenem zahtevku marveč o ureditvi določenega razmerja ali stanja, v izreku odločbe ni treba zavrniti predlogov, ki jim sodišče ni ugodilo.
Glede na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da začasna odredba o prepovedi lastninskega preoblikovanja glede spornega dela nepremičnine ni bila izdana, in da je postopek lastninskega preoblikovanja druge nasprotne udeleženke tudi glede nepremičnine zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje, da vrnitev spornega dela nepremičnine v naravi ni možna, materialnopravno pravilna.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0011061
ZNP člen 37.ZSZ člen 21, 24, 24/2.ZPP člen 371, 384, 384/1, 384/4.
razlastitev – odvzem lastninske pravice na nepremičnini – gradnja ceste – odškodnina za razlaščeno zemljišče – kmetijsko zemljišče – lokacijski načrt
V dokaznem gradivu ni opore za sklepanje o poslabšanju položaja nasprotne udeleženke spričo delitve njenih parcel glede na traso nove povezovalne ceste in posledično zmanjšanje „dejanske in uporabne vrednosti“ preostanka zemljišč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0010648
ZDen člen 73.
odškodnina po 73. členu ZDen – zamudne obresti od odškodnine po 73. členu ZDen – odplačna pridobitev nacionaliziranega in nato vrnjenega premoženja
Okoliščina, da je zavezanec nepremičnino obdržal, a proti ponovnemu odplačilu njene vrednosti, bi jo pa bil dolžan vrniti v naravi, če upravičenec ne bi pristal na denarno odplačilo, ne more imeti za posledico izgube pravice do odškodnine po določbah 73. člena ZDen. Vpliva lahko le na njeno višino.
Sistem izplačevanja odškodnin denacionalizacijskim upravičencem je v 73. členu ZDen urejen celovito. Dejstvo, da ZDen kot specialni predpis ne določa, da zavezancu za primer zamude pri izročitvi obveznic pripadajo zakonske zamudne obresti pomeni, da do njih ni upravičen in ne, da mu jih je treba prisoditi po splošnih obligacijskih predpisih. Tak predpis je OZ, ki dolžnost plačila zamudnih obresti določa le kot sankcijo za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti (1. odstavek 378. člena). Odškodnina po 73. členu ZDen pa se poravna v obveznicah in ne v denarju. Če bi zakonodajalec nameraval v nasprotju z navedenim priznati pravico do zamudnih obresti tudi od odškodnine, plačljive v obveznicah, bi to moral izrecno predpisati in določiti način njihovega ugotavljanja oziroma obračunavanja (npr. od katere osnove ipd.).
nepravdni postopek - postopek ureditve stikov med starši in otroki - dovoljenost revizije
Ker za postopek urejanja stikov med otrokom in starši oziroma drugimi osebami, s katerimi je otrok družinsko povezan in nanje osebno navezan, zakon ne predvideva revizije, je ta nedovoljena.
denacionalizacija - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo - obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo
Obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo določa ZDen v 1. odstavku 62. člena. Vlogo s temi predpisanimi sestavinami je treba obravnavati kot vsebinsko celoto.
V 2. in 3. odstavku 62. člena ZDen navedene listine predstavljajo priloge zahteve za denacionalizacijo in dokazujejo njeno utemeljenost.
podaljšanje pridržanja v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Ker je samo z namestitvijo v zavod možno zagotoviti, da pridržani ne bi ogrožal svojega življenja ali življenja drugih, ali povzročal hudo škodo sebi ali drugim, je bilo treba pridržanemu podaljšati pridržanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0010738
ZPP člen 365, 365/1-2, 394, 394/1.ZNP člen 37.ZMZPP člen 111.
priznanje tuje sodne odločbe – obnova postopka zaradi sklepa o stroških postopka
Sklepa o stroških postopka, ki ni sodna odločba, s katero bi bil postopek o glavni stvari (v danem primeru o priznanju tuje sodne odločbe) pravnomočno končan, pa ni dovoljeno izpodbijati s predlogom za obnovo postopka kot izrednim pravnim sredstvom.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0010563
ZNP člen 37.ZMZPP člen 111.ZPP člen 325, 327, 332, 350, 350/2, 365, 366.
delibacijski postopek - postopek priznanja tuje sodne odločbe - dopolnilni sklep
Ker dopolnilnega sklepa z dne 8.9.2004 nasprotni udeleženec ni izpodbijal in je postal pravnomočen, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da vanj ob odločanju o zahtevi za povrnitev stroškov postopka nasprotnega udeleženca ni moglo poseči; enako velja glede pritožnikovega zavzemanja za razveljavitev pravnomočnega sklepa s "predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa", ki po zakonu tudi sicer ni namenjen strankam postopka kot morebitno pravno sredstvo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika - sodni depozit
Trditve, da obstaja dvom o nepristranskosti sodnikov sodišča že zaradi nadzorstvenih pogledov predsednice sodišče in ker so številni sodniki v prejšnjih postopkih nasprotnega udeleženca odločali napačno in nezakonito, ne predstavljajo podlage za ugotovitev tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.