zdravljenje oseb z duševno motnjo – sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča – pogoji za nadzorovano obravnavo – človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ukrepi, ki jih država izvaja v okviru sistema zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja po ZDZdr, pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. V konkretnem primeru ukrepa nadzorovane obravnave gre zlasti za poseg v pravico do varstva duševne integritete po 35. členu URS, pa tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja po tretjem odstavku 51. člena URS. Ta zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja. URS sicer dopušča možnost omejitve pravice do prostovoljnega zdravljenja, vendar je pri odločanju o tem potrebno ustavno-skladno strogo in restriktivno upoštevati zakonske pogoje, ki so za izrek ukrepa navedeni v matičnem zakonu.
NEPRAVDNO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015830
URS člen 69. ZSZ člen 24, 24/2, 26. ZureP-1 člen 99, 105, 105/2. ZPP člen 2, 2/2, 254, 254/2, 339, 339/1, 370. ZNP člen 37.
razlastitev – razlastitev nepremičnin - javni interes – odškodnina zaradi razlastitve – odškodnina zaradi odvzema pravice – odškodnina za stranske posledice razlastitve – dokazovanje - izvedenec – izvedensko mnenje – strokovne izvedenske metode – prepričljivost izvedenskega mnenja
Funkcija odškodnine za razlastitev je v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Da bi bila izguba v celoti izravnana, razlaščencu ne pripada le odškodnina za najočitnejši učinek razlastitve – odvzem pravice (t.i. substančna odškodnina), temveč tudi za stranske posledice razlastitve (t.i. odškodnina za stranke učinke.
Ker se predlog nasprotnega udeleženca nanaša na ureditev drugega razmerja (na razlastitev zemljišč zaradi razlastitve) kot tistega, katerega ureditev je predlagala država (na razlastitev zemljišč zaradi javnega interesa), bi moralo sodišče odločitev o tem predlogu vključiti v izrek sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VS0015651
ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija - delitev solastnine – sporazum o delitvi solastnine – učinki izvensodnega sporazuma na nepravdni postopek
Revizija se dopusti glede vprašanja učinkov med solastniki zunajsodno sklenjenega sporazuma o načinu delitve solastnine v času odprtega nepravdnega postopka za delitev solastnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0015745
ZOR člen 61, 61/1, 344, 374. ZDen člen 73.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – odplačna pridobitev nepremičnine – varstvo denacionalizacisjkega zavezanca – odškodnina – odpoved odškodnini - odpust dolga – bodoči dolg
Zastopnik predlagateljičine pravne prednice se je lahko odpovedal odškodnini po 73. členu ZDen, čeprav ob izjavi o odpovedi ta terjatev predlagateljičine pravne prednice še ni nastala. V času podpisa izjave z dne 10. 11. 1995 je bilo namreč mogoče predvideti, da se bo denacionalizacijski postopek lahko zaključil z odločbo, na podlagi katere bo morala predlagateljičina pravna prednica nepremičnino vrniti denacionalizacijski upravičenki, sama pa bo v tem primeru pridobila terjatev iz 73. člena ZDen.
Predlagateljica neutemeljeno izpodbija odločitev sodišč s trditvami, da takratni zastopnik njene pravne prednice ni vedel za vsebino in znesek odškodnine kot tudi ne za odpuščeni dolg. S temi trditvami namreč uveljavlja napake njegove volje pri podpisu izjave z dne 10. 11. 1995 zaradi zmote, ob tem pa ne zatrjuje, da je zahtevala razveljavitev sporazuma o odpustu dolga. K temu gre še dodati, da bi s tako zahtevo lahko uspela le, če bi se izkazalo, da je pri sklenitvi sporazuma o odpustu dolga ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu (drugi odstavek 61. člena ZOR). Vendar okoliščine te zadeve kažejo na nasprotno. Že v času podaje izjave z dne 10. 11. 1995 bi morala in mogla predvideti, da ji bo z odločbo o denacionalizaciji lahko nastala odškodninska terjatev iz 73. člena ZDen zaradi vrnitve nepremičnine, ki je bila v navedeni izjavi določno opredeljena in za katero je bilo mogoče že tedaj določiti višino odškodnine iz 73. člena ZDen.
ZPP člen 367, 367/2, 367/4, 377. ZNP člen 37, 103.
dovoljenost revizije – nedovoljena revizija – nepravdni postopek – odškodnina zaradi razlastitve – pravni interes - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Predlagateljica v reviziji ni določila vrednosti spornega predmeta. Posledično ni mogoče ugotoviti, ali revizijsko sporna vrednost presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP). Ker revizija tudi ni bila dopuščena, ni dovoljena.
Predlagateljica nima pravnega interesa za revizijsko izpodbijanje že določene odškodnine (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zato revizija tudi v tem delu ni dovoljena.
postopek za določitev odškodnine – odškodnina po členu 73 ZDen – odločba o denacionalizaciji – izpodbijanje upravnega akta v nepravdnem postopku
Pravilnost in zakonitost denacionalizacijske odločbe ne more biti predmet presoje v tem nepravdnem postopku. Na njeni podlagi je predlagateljičin pravni prednik moral vrniti nepremičnino denacionalizacijski upravičenki in nanjo je vezano tudi sodišče pri odločanju o odškodnini po 73. členu ZDen. V zvezi z revizijskimi trditvami nasprotne udeleženke, da bi ji morala biti dana možnost sodelovanja v denacionalizacijskem postopku, revizijsko sodišče ugotavlja, da bi lahko izkoristila pravna sredstva, ki jih osebi, ki bi morala biti udeležena v upravnem postopku, nudi ZUP.
Odločitev sodišč, da je predlagateljica upravičena do plačila odškodnine na podlagi 73. člena ZDen, je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna.
ZPP člen 41, 41/2, 95, 95/2, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 377. ZNP člen 37, 103.
predlog za dopustitev revizije – nepravdni postopek – razlastitev - določitev odškodnine – opredelitev vrednosti spornega predmeta – novo pooblastilo za zastopanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog druge nasprotne udeleženke in tretjega nasprotnega udeleženca ni dovoljen, ker njun odvetnik sodišču ni dostavil novega pooblastila za zastopanje v revizijskem postopku.
Po 103. členu ZNP je v postopkih določitve odškodnine zoper odločbo sodišča druge stopnje revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo zakon o pravdnem postopku predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije. V predlogu za dopustitev revizije nasprotni udeleženci navajajo, da vrednost spornega predmeta v revizijskem postopku znaša 37.701,06 EUR, kolikor sta jim sodišči skupaj določili odškodnine. Vendar pa nasprotni udeleženci nimajo pravnega interesa za revizijsko izpodbijanje že določene odškodnine. Ker v predlogu za dopustitev revizije niso navedli, za koliko je tako določena odškodnina prenizka oziroma do kolikšne odškodnine so še upravičeni, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ni določena (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 533/2005 z dne 20. 10. 2005). Posledično ni mogoče presoditi, ali je revizijo mogoče dopustiti. Ker te nepravilnosti predlagatelji v revizijskem postopku ne morejo več popraviti, njihov predlog ni dovoljen.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0015599
ZPP člen 3, 3/3, 334, 334/1, 385, 385/5-1. ZD člen 2, 132, 162, 212, 215. ZDDD člen 14, 14/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščinski postopek - načelo dispozitivnosti - pritožba - sklep o dedovanju - odmera davka - odpoved pravici do pritožbe - vrednost zapuščine - davek na dediščino - prosto razpolaganje z zahtevkom v pravdnem postopku - izogibanje plačilu davka na dediščino
Načelo dispozitivnosti predstavlja odraz in spoštovanje avtonomije strank, uveljavljene v materialnem pravu. Razpolaganje strank je tudi v zapuščinskem postopku mogoče, kolikor se nanaša na dele postopka, ki so v dispoziciji strank.
Posledice dispozitivnih ravnanj strank v zapuščinskem postopku se lahko kažejo na upravnopravnem področju v obliki izognitve plačilu davka, vendar pa so te posledice ob ustreznem ravnanju davčnih organov na upravnopravnem področju tudi odpravljive.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0015612
ZPP člen 70, 70-5, 339, 339/2-2, 354, 354/1, 365, 365-3. ZMZPP člen 108, 108/3, 111. ZNP člen 37.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika sodišča druge stopnje - izločitveni razlog
Podan je po uradni dolžnosti upošteven pritožbeni razlog (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in s 111. členom ZMZPP) bistvene kršitve določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je pri izdaji izpodbijanega sklepa senata okrožnega sodišča sodelovala kot predsednica senata sodnica, ki je kot sodnica posameznica odločila v isti zadevi o predlogu za potrditev izvršljivosti tuje sodne odločbe (tretji odstavek 108. člena ZMZPP) in ki bi torej morala biti izločena pri odločanju o pravnem sredstvu zoper sklep, ki ga je izdala (izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek – ordinacija pristojnosti
Glavni navezni okoliščini za določitev krajevne pristojnosti po ZNP predstavljata bodisi stalno bodisi začasno prebivališče udeleženca v času vložitve predloga oz. v času pričetka postopka. Vendar udeleženec nima registriranega ne stalnega ne začasnega prebivališča v RS. Tako je nastopila situacija iz petega odstavka 12. člena ZNP, ki določa, da če so za odločanje v nepravdnem postopku pristojna sodišča RS, pa ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, določi krajevno pristojnost sodišča Vrhovno sodišče RS (ordinacija pristojnosti).
V revizijskem postopku je sporen zgolj začetek teka obresti od pravnomočno prisojene terjatve za plačilo odškodnine; vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočnega sklepa je za to enaka nič.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0015289
URS člen 19, 19/1, 23, 26, 35, 51, 51/3. ZOR člen 154, 154/1, 172.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - povrnitev škode - odgovornost države za delo sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - profesionalna skrbnost - krivdna odgovornost - posebnosti nepravdnega postopka za prisilno pridržanje v zdravstveni organizaciji - pravica do sodnega varstva
Tožnica nima pravnega interesa izpodbijati zanjo ugodne vmesne sodbe o utemeljenosti podlage tožbenega zahtevka.
Poleg narave sodnikovega dela je treba upoštevati tudi naravo sodnega postopka, ki ga je sodnik vodil, in način, kako ga je vodil. Nepravdni postopek o pridržanju v psihiatrični organizaciji je posebne vrste postopek, za katerega je že po naravi stvari značilna velika občutljivost, ranljivost in tudi (iz palete različnih razlogov izhajajoča) nemoč osebe, ki naj bi bila prisilno pridržana. Zato je prisilni odvzem prostosti sicer mogoč, vendar mora biti izveden po predpisanem postopku in na naravi postopka ustrezen način. Ali z drugimi besedami: sodnik mora še posebej paziti tudi na to, da je res zagotovljeno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin take osebe. V tej luči lahko posamezne procesne kršitve pridobijo dodaten pomen in tudi prerastejo v kršitve ustavnih pravic. Če sodnik v takem primeru ne ravna s skrbnostjo, ki se od njega zahteva, je kriv in zanj krivdno odgovarja država.
pridržanje v socialnovarstvenem zavodu brez privolitve – pritožba - nova dejstva in novi dokazi – meje pravnomočnosti
Odločitev sodišča prve stopnje je lahko temeljila le na dejstvih, ki so obstojala do trenutka, ko je o predlogu odločilo. Dejstva, ki so se pripetila oziroma nastala kasneje, s pravnomočnostjo odločbe niso zajeta. Zato se pravica v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze nanaša na dejstva in dokaze, ki so v času, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo, že obstajali, pa jih stranka iz upravičenih razlogov ni navajala oziroma predlagala.
ZDZdr člen 51, 51/3. ZNP člen 35. ZPP člen 154, 154/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom – stroški nepravdnega postopka – sredstva sodišča – stroški pooblaščenca predlagatelja - zahteva za varstvo zakonitosti
Če sodišče predlogu za sprejem ugodi, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, razen stroškov morebitnega pooblaščenca predlagatelja, ki jih krije predlagatelj.
DENACIONALIZACIJA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – NEPRAVDNO PRAVO
VS0014994
ZPP člen 7, 212, 214, 286, 286b. ZNP člen 37. ZDen člen 44, 44/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
denacionalizacijski postopek – nepravdni postopek – razpravno načelo – prekluzija - vrnitev nepremičnin v naravi – smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku – razpravno načelo – trditveno breme – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja – izhodiščna vrednost kmetijskih zemljišč – tržna vrednost kmetijskih zemljišč – institut exceptio illegalis
Postopek na podlagi zahteve za denacionalizacijo je postopek, ki se ne začne po uradni dolžnosti in v katerem nastopajo udeleženci z nasprotujočimi interesi, med katerimi obstoji spor. Zato ta postopek ne sodi med tiste nepravdne postopke pri katerih je namen bistveno drugačen od pravde in je treba uporabiti 286.b člen ZPP. Na podlagi te določbe pa je treba šteti, da je predlagatelj očitka kršitve razpravnega načela in tega, da se ni imel možnosti opredeliti do dejstev, ki naj bi bila ugotovljena kot nesporna, uveljavljal prepozno.
Zakonitost Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, oziroma v njem določene izhodišče vrednosti, je odvisna od dejanske ugotovitve, da so tržne cene v času od njegove uveljavitve narasle prek meje iz drugega odstavka 5. člena in za koliko. Zgolj v tem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti izhodiščne vrednosti iz Odloka in bi jo bilo treba v okviru pravilne uporabe materialnega prava ter v skladu z institutom exceptio illegalis prilagoditi. Tega dejstva pa predlagatelj zgolj z navedbo, da je tolikšna porast cen splošno znana, ni uspel izkazati. Da se določeno dejstvo lahko na podlagi 214. člena ZPP šteje za splošno znano, mora biti znano širšemu krogu ljudi oziroma mora o njem obstajati splošen socialni konsenz. V tem smislu bi lahko standard splošno znanega doseglo zgolj dejstvo, da cene kmetijskih zemljišč od leta 1992 nihajo, ne pa sama višina njihove tržne cene. To pomeni, da tega dejstva (in z njim povezane ugotovitve ali, in za koliko odstotkov, je tržna cena presegla izhodiščno) niti pritožbeno niti revizijsko sodišče brez konkretne trditvene podlage in predloženih dokazov ni dolžno ugotavljati (7. in 212. člen ZPP).
ZNP člen 37. ZPP člen 111, 111/4, 370, 370/1-1, 339. ZDZdr člen 33, 39, 39/1, 43, 43/1, 46, 46/2. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
sprejem na zdravljenje na psihiatrični oddelek pod posebnim nadzorom – ogrožanje zdravja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedensko mnenje – instrukcijski rok za dopolnitev izvedenskega mnenja – prekoračitev instrukcijskega roka
Okoliščina, da je bilo izvedensko mnenje po izteku roka, predpisanega v prvem odstavku 43. člena ZDZdr še dopolnjeno, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.
Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja in zdravja ter življenja drugih temeljijo na celoviti presoji obnašanja zadržane osebe v določenem (daljšem) časovnem obdobju, ki vodi v sklep, da se je zdravstveno stanje nasprotne udeleženke v zadnjem času poslabšalo do te mere, da so izpolnjeni pogoji za njeno zdravljenje brez privolitve.
ZZZDR člen 117, 178, 178/2, 187, 208, 208/2, 209, 209/2. ZNP člen 37, 44, 52. ZPP člen 77, 77/2, 86, 379, 379/1, 384, 384/4. URS člen 2.
postulacijska sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - skrbništvo - začasno skrbništvo - udeleženci v postopku odvzema poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - vsebina izreka sodne odločbe - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti
Odločitev, da se posamezniku poslovna sposobnost odvzame delno brez vsaj načelne, okvirne opredelitve poslov oziroma področij, na katerih je njegova poslovna sposobnost omejena, pomeni prevelik, prekomeren poseg v njegove pravice. Sodišče mora v izreku sklepa (vsaj) okvirno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati, center za socialno delo pa nato sodno odločbo z odločbo po drugem odstavku 208. člena ZZZDR pravzaprav le dopolni oziroma konkretizira.
RAZLASTITEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VS0014636
ZUreP-1 člen 92, 103, 106, 106/6. ZJC-B člen 19, 19/6. ZNP člen 17, 17/2, 37, 97. ZPP člen 339, 339/2-15.
razlastitev - omejitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – prevzem posesti – odškodnina in nadomestna nepremičnina – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – zamuda s plačilom odškodnine – zakonske zamudne obresti – prevzem posesti pred izdajo odločbe o posesti – javna cesta – sestavni deli javne ceste – javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah – poseben postopek razlastitve – pristojnost nepravdnega sodišča – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zahteva za varstvo zakonitosti
Nepravdno sodišče lahko o obliki oziroma višini odmene odloča (še)le, če je razlaščencu škoda povzročena z dopustnim ravnanjem – s pravnomočno (oziroma v konkretnem primeru že z dokončno) odločbo o razlastitvi. Znotraj enakega (dopustnega) okvira oziroma nespornega temelja „odškodninske obveznosti za razlaščeno nepremičnino“ mora ostati tudi obravnava zamudnih obresti, ki so akcesorne glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 24. ZNP člen 12, 16, 16/2, 37. ZDZdr člen 41, 41/1.
spor o pristojnosti – nepravdni postopek – postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve – krajevna pristojnost – prebivališče nasprotnega udeleženca – kraj hospitalizacije nasprotnega udeleženca
Čeprav sicer razlogi, ki jih navaja sodišče, na območju katerega ima nasprotna udeleženka stalno prebivališče, to je lažja izvedba postopka pred Okrajnim sodiščem v Idriji zaradi hospitalizacije nasprotne udeleženke v psihiatrični bolnišnici na njegovem območju, in razlogi zavarovanja pravic in pravnih interesov oseb, ki zaradi dušene bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravne interese, kažejo na to, da bi bilo postopek smotrno izvesti pred Okrajnim sodiščem v Idriji, zakonska ureditev pristojnosti po ZDZdr in ZNP ne dajeta podlage za takšno odločitev v sporu o pristojnosti med tema sodiščema.