Ob upoštevanju v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejstva, da so bile nepremičnine, katerih izročitev se v tej pravdni zadevi zahteva, predno je na njih pridobila lastninsko pravico tožeča stranka, skupna lastnina tožene stranke in njenega bivšega moža ..., je zaključek nižjih sodišč, da tožena stranka na podlagi direktnega pravnega razmerja s tožečo stranko ni mogla pridobiti prav nobenih upravičenj na podlagi ZSR ali sedaj veljavnega SZ, materialnopravno pravilen. Omejitve lastninske pravice, ki imajo podlago v ZSR ali SZ, bi za tožečo stranko lahko nastale le kot posledica ureditve premoženjskih razmerij med toženo stranko in pravnim prednikom tožeče stranke, tj. bivšim možem tožene stranke. Ta premoženjskopravna razmerja pa so se po razvezi njene zakonske zveze uredila tako, da so vse nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka in katerih izročitev tožeča stranka kot sedanja lastnica zahteva, postale izključna last pravnega prednika tožeče stranke, saj so mu bile s pravnomočnim sklepom sodišča dodeljene ne le v izključno last ampak tudi v izključno posest brez kakršnihkoli omejitev.
revizija zoper sklep o sodnem depozitu - dovoljenost revizije
Po 3. odstavku 400. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 37. člena zakona o nepravdnem postopku (ZNP) uporablja tudi v nepravdnem postopku, je revizija vselej dovoljena, če je sodišče prve stopnje revizijo zavrglo kot nedovoljeno, sodišče druge stopnje pa je takšno odločitev potrdilo. Toda revizijsko sodišče odloča le o utemeljenosti zavrženja. V 34. členu je (namreč) določeno, da revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. V postopku sodnega depozita zakon ne določa drugače. Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje zato ni (bila) dovoljena.
STANOVANJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00494
ZSR člen 17, 17/3.SZ člen 117, 117/1, 158. ZPP (1977) člen 380.ZNP člen 37.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze - prehodne določbe stanovanjskega zakona
V primeru, ko med strankama teče spor o tem, katera izmed njiju bo obdržala stanovanjsko pravico na stanovanju, je potrebno določila SZ, ki urejajo upravičenja imetnikov stanovanjske pravice (npr. 117. čl. in nasl. ter 147. čl. SZ) razlagati v povezavi s 158. čl. SZ. Upravičenja po 1. odst. 117. čl. SZ (ali po 147. čl. SZ) gredo tako tisti stranki, ki v sporu po 17. čl. ZSR uspe. Zavrnitev pritožbe nasprotnega udeleženca ter istočasna sprememba sklepa sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti, v določilu 380. čl. ZPP, ki se uporablja v nepravdnem postopku na podlagi 37. čl. ZNP, ni predvidena. Takšnih pooblastil pritožbeno sodišče tudi, ko odloča v nepravdnem postopku, nima. Toda očitana kršitev omenjenega določila v konkretnem primeru ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00488
ZNP člen 111, 111/2.
revizija - dovoljenost revizije - najemno razmerje po stanovanjskem zakonu
Najemno razmerje po SZ je po svoji naravi premoženjsko razmerje. V sporih iz najemnih razmerij se ne odloča o stanovanjski pravici v smislu določbe 2. odst. 111 čl. ZNP. Zato revizija ni dovoljena.
revizija - dovoljenost revizije - postopek za določitev odškodnine - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe
Načelno izhodišče Zakona o nepravdnem postopku o dovoljenosti revizije narekuje ozko razlago pogojev za dovoljenost revizije. Nasprotni udeleženec v teku postopka ni ovrednotil svojega interesa, zaradi katerega sedaj izpodbija odločitvi sodišč prve in druge stopnje. To bi moral storiti najkasneje v sami reviziji, da bi si zagotovil pravico do revizije.
revizija - dovoljenost revizije - zapuščinski postopek
V Zakonu o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78), ki ureja zapuščinski postopek, revizija kot izredno pravno sredstvo ni predvidena in zato tudi ni dovoljena. Za nepravdne postopke pa velja določba 34.čl. Zakona o nepravdnem postopku, po kateri revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00427
SZ člen 57.ZNP člen 111.
revizija - dovoljenost revizije - spor o najemnem razmerju po stanovanjskem zakonu
Po zakonu o nepravdnem postopku je revizija dovoljena le izjemoma, ena od izjem je določena v 111. čl., kadar je odločeno o stanovanjski pravici. Stanovanjski zakon pa stanovanjske pravice ne pozna, ampak ureja najemna razmerja. To so premoženjska razmerja, na katere se 111. čl. ZNP ne nanaša.
revizija - dovoljenost revizije - spor o najemnem razmerju po stanovanjskem zakonu - razveza zakonske zveze
SZ stanovanjske pravice ne pozna, ampak stanovanjska najemna razmerja, ki so premoženjska razmerja, zato je tudi predmetni spor premoženjskopravni spor in obravnavana odločba sodišča druge stopnje ni odločba, s katero je bilo odločeno o stanovanjski pravici ali pravici uporabe v pomenu 2. odstavka 111. člena ZNP.
ZNP člen 9, 19, 118, 118/3.ZOR člen 210, 219, 361, 361/1. ZZT člen 2.
udeleženci - subjektivne meje pravnomočnosti odločbe nepravdnega sodišča - neupravičena pridobitev - kdaj začne zastaranje teči
Subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki jo sodišče izda v nepravdnem postopku, se praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci nepravdnega postopka, ki so v postopku sodelovali kot stranke v procesnem smislu in ki jih nepravdni sklep izrecno zajema. Učinki pravnomočnosti nepravdnega sklepa ne morejo vplivati na obligacijski zahtevek, s katerim tožnika v pravdi zahtevata (v nepravdnem postopku sporni) presežek njunih vlaganj v gradnjo hiše nad v nepravdnem postopku nespornim solastninskim deležem. Do neupravičene pridobitve pride s pridobitvijo koristi (210. člen ZOR); to pa je v primeru gradnje praviloma takrat, ko je gradnja končana in pridobi obogatena oseba možnost objekt uporabljati, za namen, za katerega je zgrajen (219. člen v zvezi z 210. členom ZOR). Najkasneje od tega trenutka dalje ima praviloma prikrajšani graditelj na razpolago tudi vse elemente, na podlagi katerih lahko izračuna višino zahtevka na povrnitev vrednosti vlaganj v gradnjo objekta. Takrat, ko so podane navedene okoliščine, pa nastane pravica zahtevati od osebe, ki je z vlaganji neupravičeno obogatena, nadomestilo za opravljena vlaganja. Zato je potrebno šteti, da od tedaj dalje začne teči zastaranje zahtevka neupravičeno prikrajšanega graditelja. To velja tudi v primeru, ko eden ali več skupnih graditeljev z denarnim zahtevkom uveljavljajo povrnitev tistih svojih vlaganj, ki presegajo stvarnopravni delež na nepremičninah, ki mu (jim) ga priznavajo ostali graditelji.
ZNP člen 122, 122/3. ZST člen 25/4. ZST tarifna številka 12/1, 12/3.
postopek za delitev stvari - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - sodna taksa za pritožbo - sprememba vrednosti med postopkom
Pri odmeri sodne takse za pritožbo proti razdelilnemu sklepu, s katerim je eni stranki naloženo izplačilo vrednosti solastninskega deleža ostalim udeležencem, je potrebno izhajati iz (vrednosti) izpodbijanega dela sklepa sodišča, če je ta iz pritožbe ugotovljiv, ne pa iz vrednosti stvari, ki se deli.
ZNP člen 122, 122/3. ZST člen 18, 18/1, 18/3, 24, 24/1, 25, 25/1.
postopek za delitev stvari - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - nedenarna terjatev - ocena vrednosti predmeta delitve - vloga sodišča - sodna taksa za razdelilni sklep
S predlogom za delitev stvari po 119. čl. Zakona o nepravdnem postopku, pa čeprav je v njem predlagana delitev po 3. odst. 122. čl. ZNP, ni uveljavljana denarna terjatev. Zato seveda ni moč šteti, da je vrednost predmeta opredeljena z uveljavljano terjatvijo (predlogom) samim. Taksne obveznosti v postopku za delitev stvari, če v pritožbenem postopku ne pride do spremembe vrednosti npr. zaradi obsega izpodbijanja (4. odst. 25. čl. ZST), je zato potrebno izračunavati na podlagi ocene vrednosti predmeta, ki se deli (1. in 3. odst. 18. čl. ZST).
ZNP člen 122, 122/1, 122/2, 123, 123/1.ZG člen 76.
postopek za delitev stvari v solastnini - če fizična delitev stvari ni mogoča - prepoved delitve gozdne parcele
Delitev gozdne parcele kot katastrske enote je prepovedana po 76. členu zakona o gozdovih (Ur.l. SRS 18/85-24/89). Med primere, ko fizična delitev solastne stvari ni mogoča, je treba šteti tudi primere, ko je fizična delitev stvari nemogoča zaradi pravnih razlogov. Neupoštevanje prepovedi delitve gozdne parcele pri fizični delitvi kmetije pomeni tudi zmotno uporabo določb 122. in 123. člena ZNP.
STANOVANJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00203
ZSR člen 80.ZNP člen 117.ZOR člen 210.
solastniško stanovanje - vselitev v prazno solastno stanovanje - korist zaradi souporabe solastnega stanovanja
Če se solastnika ne moreta sporazumeti, kdo se bo vselil v solastno stanovanje, odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku. Za souporabo stanovanja lahko zahteva solastnik povračilo dejansko izpadle koristi, ki pa je lahko le ekonomska stanarina, okleščena stroškov.