ZNP člen 30, 30/1, 30/2, 37. ZIKS člen 145. ZPP člen 339, 339/2-8, 394, 394/1-2, 394/1-10, 396, 396/3.
vrnitev zaplenjenega premoženja - nepravdni postopek - obnova postopka - rok za obnovo postopka - udeleženci postopka
Predloga za obnovo postopka sta prepozna. Pravica udeležencev, ki se postopka do pravnomočnosti odločbe ne udeležujejo, ne more biti časovno neomejena. Situacijo ureja določba 30. člena ZNP, ki določa, da mora tak udeleženec pravno sredstvo (redno ali izredno) vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine - stroški postopka – povrnitev stroškov postopka – načelo krivde - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Posebno pravilo iz 104. člena ZNP ne izključuje splošnega pravila o povračilu stroškov upoštevajoč načelo krivde (peti in šesti odstavek 35. člena ZNP). Z vložitvijo nedovoljene direktne revizije sta predlagatelja svoje stroške tega postopka zakrivila sama in ne glede na določbo 104. člena ZNP njihovega povračila ne moreta zahtevati od nasprotne udeleženke. Zaradi določbe 104. člena ZNP pa tudi nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – nepravdni postopek – odvzem poslovne sposobnosti
Če bi v zadevi odločalo stvarno in krajevno pristojnost sodišče, ki je zaradi domnevne udeleženčeve značajske napake, ki vpliva na njegovo psihofizično stanje, sprožilo nepravdni postopek, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0016330
ZPP člen 339, 339/2-14. OZ člen 191, 1050.
neupravičena pridobitev - izvedenec - sodna poravnava - delitev solastnine - učinki sodne poravnave - vsebina sodne poravnave - premoženje razvezanih zakoncev - povrnitev vlaganj v nepremičnino v skupni lasti
Glede na materialnopravne učinke poravnave in ugotovitve sodišč je pravilen zaključek, da pravdni stranki s sodno poravnavo v nepravdnem postopku nista uredili le spornega razmerja glede načina delitve nepremičnine, kot to uveljavlja revident, ampak se razsežnost takšne poravnave razteza širše kot sklep, ki bi bil rezultat nepravdnega postopka o delitvi solastnine, v okviru katerega je bila poravnava sklenjena. Poravnava ni zajemala le tega, da tožnik postane izključni lastnik nepremičnine, ampak tudi njegovo zavezo, da izplača polovico ocenjene vrednosti nepremičnine, ki je zajemala tudi tožnikova vlaganja po razvezi pravdnih strank.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je predlagatelj v primeru tako imenovane „dejanske razlastitve“, ko je bila posest odvzeta brez izvedbe zakonitega razlastitvenega postopka in proti plačilu odškodnine, ki ne dosega realne vrednosti nepremičnine, šele več let kasneje pa je izdana razlastitvena odločba, upravičen do razlike do popolne odškodnine za razlaščene nepremičnine in do zakonskih zamudnih obresti od tega zneska za čas od odvzema posesti do plačila popolne odškodnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – drugi tehtni razlogi – zavrnitev predloga
Dejstvo, da je pristojno sodišče v zadevi že dvakrat odločilo ter da je sodišče druge stopnje odločitvi obakrat razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, narekuje kvečjemu nasprotno sklepanje – namreč, da bi bila po doslej že enormno obsežnem in dolgotrajnem postopku pred pristojnim sodiščem delegacija te zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče nesmotrna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – nepravdni postopek – postopek za odvzem poslovne sposobnosti – zaslišanje nasprotne udeleženke
Ker je bila opravljena že večina procesnih dejanj, ne bi bilo smotrno zgolj zaradi zaslišanja nasprotne udeleženke določiti drugo sodišče.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve – izguba na zaslužku - nepravdni postopek
Funkcija odškodnine za razlastitev je v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot jo je imela odvzeta stvar. Ker razlaščenec drugo nepremičnino lahko pridobi le na trgu, mora biti odškodnina odraz razmer na trgu v času njene določitve.
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017621
Zakon o razlastitvi člen 37, 37/1. ZRPPN člen 9, 33, 42, 42/1, 55, 55/2, 64, 67. ZNP člen 103. ZSR člen 7. SZ člen 5. SZ-1 člen 10. ZPP člen 286, 339, 339/2-8, 339/2-14.
razlastitev - nepravdni postopek - določitev odškodnine zaradi razlastitve - premoženjska škoda - odškodnine - zmanjšanje odškodnine zaradi dodelitve nadomestnega stanovanja - izguba dobička - vrednost nepremičnine - nadomestna nepremičnina - višina obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - smrt stranke v postopku - trditveno in dokazno breme - prekluzija
Smrt udeleženca postopka sama po sebi in vstop njegovih pravnih naslednikov v postopek ne upravičuje predlagateljice navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, ki bi jih lahko navedla oziroma predlagala pred tem. Za presojo pravočasnosti predlagateljičinih trditev in dokaznih predlogov ni bistveno, kdaj jo je pravni naslednik razlaščenca seznanil z določenim dejstvom, pač pa, ali se predlagateljica ob ustrezni skrbnosti s tem dejstvom res ni imela možnosti seznaniti že prej.
Določbe o odškodnini za razlaščene nepremičnine so se smiselno uporabljale tudi za prisilni prenos pravice uporabe na nepremičninah, ki so bile že družbena last in se še vedno uporabljajo v tistih postopkih, ki se morajo po kasnejših predpisih končati po ZRPPN.
Med stranskimi učinki razlastitve je treba upoštevati tudi zmanjšanje oziroma izgubo dohodka, vendar le za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za vzpostavitev enake rabe enakovredne nepremičnine.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0016572
URS člen 19, 51, 51/3. ZZZDR člen 108, 206, 206/1, 208, 208/2. ZNP člen 44. ZDZdr člen 36, 40. ZPP člen 380, 380/1.
varstvo osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - nepravdni postopek - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna bolezen - pravica do odločanja o hospitalizaciji - privolitev v psihiatrično zdravljenje
Odločitev sodišča, da se delno odvzame „poslovna sposobnost glede podajanja izjav volje glede zdravljenja nasprotne udeleženke“, presega polje dopustnega odločanja sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti. Taka odločitev v bistvu pomeni, da skrbnik duševnega bolnika lahko odloči ali je hospitalizacija „prostovoljna“ ali pa ne. S tem je nedvomno lahko poseženo v bolničine ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti z odvzemom poslovne sposobnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS2006364
KZ člen 313, 313/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – samovoljnost – delitev stvari v solastnini – dogovorjen način uporabe
Obsojencu se očita, da je s svojim ravnanjem onemogočil zasebni tožilki vstop v sobo, s čemer naj bi si samovoljno vzel pravico, za katero je mislil, da mu gre. Ker ima obsojenec na podlagi poravnave med pravnimi predniki strank pravico do izključne uporabe tega prostora, s tem, ko je preprečil dohod zasebni tožilki v njeno sobo iz svojih prostorov, ni posegel v urejanje razmerij z zasebno tožilko glede pravice uporabe nepremičnine, zato ni podana protipravnost njegovega ravnanja.
zdravljenje oseb z duševno motnjo – sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča – pogoji za nadzorovano obravnavo – človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ukrepi, ki jih država izvaja v okviru sistema zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja po ZDZdr, pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. V konkretnem primeru ukrepa nadzorovane obravnave gre zlasti za poseg v pravico do varstva duševne integritete po 35. členu URS, pa tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja po tretjem odstavku 51. člena URS. Ta zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja. URS sicer dopušča možnost omejitve pravice do prostovoljnega zdravljenja, vendar je pri odločanju o tem potrebno ustavno-skladno strogo in restriktivno upoštevati zakonske pogoje, ki so za izrek ukrepa navedeni v matičnem zakonu.
NEPRAVDNO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015830
URS člen 69. ZSZ člen 24, 24/2, 26. ZureP-1 člen 99, 105, 105/2. ZPP člen 2, 2/2, 254, 254/2, 339, 339/1, 370. ZNP člen 37.
razlastitev – razlastitev nepremičnin - javni interes – odškodnina zaradi razlastitve – odškodnina zaradi odvzema pravice – odškodnina za stranske posledice razlastitve – dokazovanje - izvedenec – izvedensko mnenje – strokovne izvedenske metode – prepričljivost izvedenskega mnenja
Funkcija odškodnine za razlastitev je v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Da bi bila izguba v celoti izravnana, razlaščencu ne pripada le odškodnina za najočitnejši učinek razlastitve – odvzem pravice (t.i. substančna odškodnina), temveč tudi za stranske posledice razlastitve (t.i. odškodnina za stranke učinke.
Ker se predlog nasprotnega udeleženca nanaša na ureditev drugega razmerja (na razlastitev zemljišč zaradi razlastitve) kot tistega, katerega ureditev je predlagala država (na razlastitev zemljišč zaradi javnega interesa), bi moralo sodišče odločitev o tem predlogu vključiti v izrek sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VS0015651
ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija - delitev solastnine – sporazum o delitvi solastnine – učinki izvensodnega sporazuma na nepravdni postopek
Revizija se dopusti glede vprašanja učinkov med solastniki zunajsodno sklenjenega sporazuma o načinu delitve solastnine v času odprtega nepravdnega postopka za delitev solastnega premoženja.
postopek za določitev odškodnine – odškodnina po členu 73 ZDen – odločba o denacionalizaciji – izpodbijanje upravnega akta v nepravdnem postopku
Pravilnost in zakonitost denacionalizacijske odločbe ne more biti predmet presoje v tem nepravdnem postopku. Na njeni podlagi je predlagateljičin pravni prednik moral vrniti nepremičnino denacionalizacijski upravičenki in nanjo je vezano tudi sodišče pri odločanju o odškodnini po 73. členu ZDen. V zvezi z revizijskimi trditvami nasprotne udeleženke, da bi ji morala biti dana možnost sodelovanja v denacionalizacijskem postopku, revizijsko sodišče ugotavlja, da bi lahko izkoristila pravna sredstva, ki jih osebi, ki bi morala biti udeležena v upravnem postopku, nudi ZUP.
Odločitev sodišč, da je predlagateljica upravičena do plačila odškodnine na podlagi 73. člena ZDen, je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0015745
ZOR člen 61, 61/1, 344, 374. ZDen člen 73.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – odplačna pridobitev nepremičnine – varstvo denacionalizacisjkega zavezanca – odškodnina – odpoved odškodnini - odpust dolga – bodoči dolg
Zastopnik predlagateljičine pravne prednice se je lahko odpovedal odškodnini po 73. členu ZDen, čeprav ob izjavi o odpovedi ta terjatev predlagateljičine pravne prednice še ni nastala. V času podpisa izjave z dne 10. 11. 1995 je bilo namreč mogoče predvideti, da se bo denacionalizacijski postopek lahko zaključil z odločbo, na podlagi katere bo morala predlagateljičina pravna prednica nepremičnino vrniti denacionalizacijski upravičenki, sama pa bo v tem primeru pridobila terjatev iz 73. člena ZDen.
Predlagateljica neutemeljeno izpodbija odločitev sodišč s trditvami, da takratni zastopnik njene pravne prednice ni vedel za vsebino in znesek odškodnine kot tudi ne za odpuščeni dolg. S temi trditvami namreč uveljavlja napake njegove volje pri podpisu izjave z dne 10. 11. 1995 zaradi zmote, ob tem pa ne zatrjuje, da je zahtevala razveljavitev sporazuma o odpustu dolga. K temu gre še dodati, da bi s tako zahtevo lahko uspela le, če bi se izkazalo, da je pri sklenitvi sporazuma o odpustu dolga ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu (drugi odstavek 61. člena ZOR). Vendar okoliščine te zadeve kažejo na nasprotno. Že v času podaje izjave z dne 10. 11. 1995 bi morala in mogla predvideti, da ji bo z odločbo o denacionalizaciji lahko nastala odškodninska terjatev iz 73. člena ZDen zaradi vrnitve nepremičnine, ki je bila v navedeni izjavi določno opredeljena in za katero je bilo mogoče že tedaj določiti višino odškodnine iz 73. člena ZDen.
ZPP člen 367, 367/2, 367/4, 377. ZNP člen 37, 103.
dovoljenost revizije – nedovoljena revizija – nepravdni postopek – odškodnina zaradi razlastitve – pravni interes - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Predlagateljica v reviziji ni določila vrednosti spornega predmeta. Posledično ni mogoče ugotoviti, ali revizijsko sporna vrednost presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP). Ker revizija tudi ni bila dopuščena, ni dovoljena.
Predlagateljica nima pravnega interesa za revizijsko izpodbijanje že določene odškodnine (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zato revizija tudi v tem delu ni dovoljena.
ZPP člen 41, 41/2, 95, 95/2, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 377. ZNP člen 37, 103.
predlog za dopustitev revizije – nepravdni postopek – razlastitev - določitev odškodnine – opredelitev vrednosti spornega predmeta – novo pooblastilo za zastopanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog druge nasprotne udeleženke in tretjega nasprotnega udeleženca ni dovoljen, ker njun odvetnik sodišču ni dostavil novega pooblastila za zastopanje v revizijskem postopku.
Po 103. členu ZNP je v postopkih določitve odškodnine zoper odločbo sodišča druge stopnje revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo zakon o pravdnem postopku predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije. V predlogu za dopustitev revizije nasprotni udeleženci navajajo, da vrednost spornega predmeta v revizijskem postopku znaša 37.701,06 EUR, kolikor sta jim sodišči skupaj določili odškodnine. Vendar pa nasprotni udeleženci nimajo pravnega interesa za revizijsko izpodbijanje že določene odškodnine. Ker v predlogu za dopustitev revizije niso navedli, za koliko je tako določena odškodnina prenizka oziroma do kolikšne odškodnine so še upravičeni, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ni določena (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 533/2005 z dne 20. 10. 2005). Posledično ni mogoče presoditi, ali je revizijo mogoče dopustiti. Ker te nepravilnosti predlagatelji v revizijskem postopku ne morejo več popraviti, njihov predlog ni dovoljen.