ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. GZ-1 člen 105. ZNP-1 člen 42.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pravica do doma - poseg v lastninsko pravico - sorazmernost posega - sodna presoja - rušitev dela objekta - inšpekcijski ukrep - dokazno breme
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zaslišanje nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec začasno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.
Odprtje sefa kot del pogodbe o sefu še vedno ureja ZOR, za postopek pa se na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNP-1 uporabljajo določbe nepravdnega postopka. ZNP-1 določb o prenosu pristojnosti nima, zato se na podlagi 42. člena ZNP-1 glede tega instituta v celoti uporabljajo določbe ZPP.
Ker se sef, ki ga mora sodišče v postopku odpreti, nahaja uro vožnje od sodišča, ki je pristojno za odločanje na podlagi stalnega prebivališča nasprotne udeleženke, razlogi smotrnosti narekujejo prenos pristojnosti na sodišče v kraju, kjer se sef nahaja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - splošno pravilo - navezne okoliščine - stalno prebivališče - izjema - dejansko bivanje - narava postopka - odvzem mladoletnega otroka
Sistem krajevne pristojnosti temelji na tipičnih okoliščinah, ki naj omogočajo čim hitrejši, cenejši in strankam dostopen postopek. Navezna okoliščina stalnega bivališča, ki z življenjem v konkretni zadevi nima nikakršne zveze, se od takšnega zakonsko predvidenega tipa odmika. Zaradi družinske in socialno problematične narave tega nepravdnega postopka je to posebej očitno, potreba po korekciji tipskega pravila pa toliko bolj nujna. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo ter na podlagi pooblastila iz 67. člena ZPP predlogu za prenos pristojnosti ugodilo ter za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Z.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00074820
DZ člen 196, 196/1. ZNP-1 člen 23, 93.
dopuščena revizija - preživnina - določitev preživnine za mladoletnega otroka - nepravdni postopek - nevezanost na zahtevek - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - omejitve - prekoračitev predloga - prekoračitev zahtevka - zavrnitev revizije
Značilnost nepravdnega postopka je nevezanost sodišča na morebitno predlagani način ureditve razmerja. Vendar ta značilnost ni absolutna. Sodišče ne more urejati razmerij mimo predloga, ne sme se lotiti urejanja razmerij, ki v predlogu niso opisana. Omejitve nevezanosti lahko določajo tudi drugi zakoni, ki urejajo razmerja, o katerih se odloča v nepravdnem postopku. Taka je določba 196. člena DZ, po kateri se »preživnina […] določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine« .
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00073858
ZPP člen 220, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP-1 člen 42. ZVEtL-1 člen 42, 43.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pripadajoče zemljišče - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - ogled - izvedensko mnenje - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pravica stranke do izjave
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 118. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - prehodne določbe ZNP-1 - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Ker je bil v obravnavani zadevi postopek začet pred uveljavitvijo ZNP-1, je treba uporabiti prej veljavni Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), ki v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja revizije ni dovoljeval.
ZPP člen 22, 24, 24/1, 25, 25/2. ZNP-1 člen 13, 13/1, 13/2, 18, 18/2.
spor o pristojnosti - spor iz družinskih razmerij - načelo otrokove koristi - prebivališče otroka - začasno prebivališče - izbirna pristojnost
Predlagateljica je lahko iz(bi)rala med dvema sodiščema, kamor bi vložila predlog, in izbrala je sodišče, pristojno po otrokovem začasnem prebivališču. To se je izreklo za nepristojno, opirajoč se izključno na stalno prebivališče otroka, ne da bi presodilo, ali so podane okoliščine, zaradi kateri bi moralo sprejeti svojo pristojnost. Povedano drugače: ZNP-1 v prvem odstavku 13. člena omogoča izbirno pristojnost; gre za položaj, v katerem si konkurirata dve (načeloma prirejeni) krajevni pristojnosti. V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar v obravnavanem primeru ne gre. V konkretnem primeru bi se Okrožno sodišče v Ljubljani lahko izreklo za nepristojno le, če bi okoliščine kazale, da otrok kljub začasnemu prebivališču ne bo tam prebival dalj časa, ter bi to utemeljilo. Pa ni.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešana vpisana kot lastnica.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - zaslišanje - dokaz z izvedencem
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in že dlje časa nima ustreznega stika z realnostjo, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00073084
ZIZ člen 42b, 42b/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b.
predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - načelo kontradiktornosti - izčrpanje pravnih sredstev - redno pravno sredstvo - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
Trditveno in dokazno breme za ugotavljanje dejstev, ki so ovira za izvršitev tuje sodne odločbe, je na predlagatelju, zato bi ta moral izkazati, da zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti ni imel možnosti uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00076186
ZMZPP člen 48, 48/3, 78. ZNP-1 člen 11, 11/6.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešana vpisana kot lastnica.
predlog za dopustitev revizije - udeleženci postopka - brat osebe, ki je postavljena pod skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravni interes - zavrženje predloga za dopustitev revizije
denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - razlastitev - postopek za določitev odškodnine - sporazum o odškodnini - plačilo stroškov postopka - z razlastitvijo povezani stroški - stroški predsodnega postopka - odvetniški stroški - strošek predpravdnega izvedenskega mnenja - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Razlaščenčevi odvetniški in drugi njegovi stroški predsodnega ugotavljanja in določanja razlastitvene odškodnine niso del razlastitvene odškodnine in se o njih ne odloči kot o delu odškodnine za škodo. Stroški namreč niso posledica same razlastitve in zato ne predstavljajo škode zaradi razlastitve nepremičnin. Gre za stroške, ki so nastali zaradi določanja višine odškodnine zaradi razlastitve.
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZPND člen 22a, 22a/1. ZNP-1 člen 37, 42.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasni ukrep - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - ukrepi po zpnd - časovna omejenost ukrepov po zakonu o preprečevanju nasilja v družini (zpnd)
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že pojasnilo, da so sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, ki so časovno omejeni, v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pomeni, da ti sklepi nimajo dejanske narave sodbe - z njimi ni dokončno urejeno razmerje med udeleženci postopka v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, ampak je njihov namen zagotoviti zgolj začasno varstvo enega ali nekaterih od udeležencev, zato predlog za dopustitev revizije v zvezi z njimi ni dovoljen. Naravo sklepov iz prvega odstavka 384. člena ZPP, zoper katere je revizijo mogoče dopustiti, imajo v postopkih po ZPND le tisti sklepi sodišča druge stopnje, s katerimi je odločeno, da se povzročitelju nasilja skladno z drugim odstavkom 21. člena ZPND izreče časovno neomejen ukrep prepustitve stanovanja žrtvi v izključno uporabo. V konkretnem primeru ne gre za navedeno izjemo. Predlog nasprotnega udeleženca za dopustitev revizije se namreč nanaša na odločitev sodišča druge stopnje glede časovno omejenih ukrepov. Ker njegov predlog po pojasnjenem torej ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).