sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je takoj po vrnitvi nasprotnega udeleženca v domače okolje, kljub obiskom izvajalk zavoda ... na domu in obiskom patronaže, ki je zagotavljala redno uživanje zdravil, zaradi konfliktov med člani družine prihajalo do agresivnih izpadov nasprotnega udeleženca, je po oceni Vrhovnega sodišča pravilna odločitev obeh sodišč, da so izpolnjeni pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ Hrastovec brez njegove privolitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Med okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja, ne sodijo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče, saj institut delegacije pristojnosti ni namenjen in
ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo.
ZPP člen 367, 367/4, 385, 385/2, 391, 391/2. ZVetL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 13, 19, 30, 30/5, 30/6. ZNP člen 34, 35, 35/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred januarjem 2003
V primeru, ko pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele še ni bila izdana, pripadajoče zemljišče pa je mogoče ugotoviti na podlagi prostorskih aktov in upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, se kot pripadajoče zemljišče določijo (zgolj) nepremičnine, ki so v navedenih aktih zajete, ne pa tudi druge nepremičnine, ki sicer ustrezajo kriterijem iz 1., 2. in 3. točke četrtega odstavka 7. člena ZVEtL. To velja tako za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, kot tudi za stavbe, zgrajene po navedenem datumu.
ZPP člen 39, 39/1, 377, 378, 384, 384/1. ZNP člen 103.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – odškodnina za denacionalizirane odškodnine - nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – vrednost spornega predmeta – glavna in postranske terjatve - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi gre za nepravdni postopek za določitev odškodnine: 103. člen ZNP določa, da je zoper odločbo sodišča druge stopnje v tem postopku dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj dovoljenost revizije. Po prvem odstavku 39. člena ZPP pa se kot vrednost spornega predmeta vzame le vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Ker se v obravnavani zadevi obresti ne uveljavljajo kot glavni zahtevek, revizija zoper odločitev o višini obrestne mere prisojenih obresti ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost - nepravdni postopek - določitev meje
Institut delegacije pristojnosti ni
sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo.
Splošno sklicevanje na neke lokalne značilnosti in navrženo, neopredeljeno znanstvo nasprotnega udeleženca z osebami, zaposlenimi na sodišču, ne morejo utemeljevati dvoma v objektivno nepristranskost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS0017012
ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/3, 377.
dovoljenost revizije - postopek za določitev odškodnine - nepravdni postopek - vrnitev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje - gospodarski spor - zavrženje revizije
Revizija v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP določa kot pogoj za dovoljenost revizije.
ZNP člen 35, 37, 103, 104. ZPP člen 367, 367/2, 377.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – nepravdni postopek - dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ni določena, posledično ni mogoče ugotoviti, ali revizijsko sporna vrednost presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP).
dovoljenost predloga za obnovo postopka – pravni interes – udeleženci nepravdnega postopka – postopek zaradi razlastitve – zavrženje predloga za obnovo postopka
Pravica strank oziroma udeležencev, ki se postopka do pravnomočnosti odločbe ne udeležujejo, ne more biti časovno neomejena. Tak udeleženec mora pravno sredstvo (redno ali izredno) vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
ZNP člen 122, 122/3. SPZ člen 70, 70/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – premoženjska razmerja med zakonci - izvenzakonska skupnost - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - soglasje solastnika - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - nepravdni postopek
Revizija se dopusti v smeri preizkusa obstoja posebnih okoliščin, ki upravičujejo civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku in v smeri preizkusa pravilnosti uporabe tretjega odstavka 122. člena ZNP oziroma petega odstavka 70. člena SPZ.
ZIZ člen 238, 268. SPZ člen 67, 117. ZNP člen 114, 115.
zahteva za varstvo zakonitosti - etažna lastnina - upravljanje večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - soglasje etažnih lastnikov - soglasje za izvedbo poslov upravljanja - nepravdni postopek - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - stroški posla rednega upravljanja - začasna odredba o ureditvi razmerij med etažnimi lastniki - regulacijska začasna odredba
S 114. členom ZNP je predvidena tako imenovana regulacijska (ureditvena) začasna odredba o ureditvi razmerij. Njen namen ni zavarovalni. Takó vsebina predloga v nepravdnem postopku, kot začasne odredbe je nadomestitev manjkajočega soglasja - izjave volje etažnega lastnika, ki je potrebna za izvedbo posla rednega upravljanja.
Po določbi 268. člena ZIZ je v zvezi z izvršitvijo take začasne odredbe treba uporabiti 238. člen ZIZ, ki določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Navedeno pomeni, da izvršba v takem primeru ni potrebna; relevantno pravno podlago, ki je potrebna za izvedbo posla (in zgolj to), je predlagatelj pridobil že s pravnomočnostjo začasne odredbe. Odločanje o višini stroškov za njihovo izvedbo in njihovo povračilo (razen glede sorazmerja, v katerem jih nosijo etažni lastniki) pa ni niti stvar njene izvršbe niti nepravdnega postopka.
dovoljenost revizije - predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za določitev nujne poti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku za dovolitev mejne poti revizija ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0016768
ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2-8, 360, 360/1, 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZNP člen 34, 103. ZUreP-1 člen 105, 105/3. Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene (1956) člen 1, 2, 6. ZNZZ člen 34, 34/1. ZUstS člen 22, 22/1. URS člen 22.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - odlok o določitvi gradbenih okolišev - višina odškodnine - metode ocene vrednosti nepremičnine - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - prostorski akt - sprememba namembnosti zemljišča - dokazovanje - izvedenec - dopolnitev izvedenskega mnenja - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ugotovitev statusa zemljišča ni dejansko vprašanje.
Odlok, kot ga predvideva 2. člen Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, je tudi Odlok o gradbenih okoliših. Sporna nepremičnina je bila zato s predpisanim prostorskim aktom določena za gradbene namene, iz česar logično izhaja, da se je s tem spremenila njena namembnost iz kmetijskega v stavbno zemljišče.
Predlagatelj je bil formalno razlaščen z odločbo Upravne enote Krško, dejansko pa že z Odlokom o potrditvi zazidalnih načrtov iz leta 1966, odvzemom posesti in gradnjo ceste na sporni nepremičnini s strani nasprotne udeleženke. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bila sporna nepremičnina pred odvzemom iz predlagateljeve posesti še nezazidano zemljišče, ne pa že cesta, zato sta nižji sodišči pravilno postopali, ko sta sprejeli cenilno poročilo s strani sodišča postavljenega sodnega izvedenca, ki je vrednost sporne nepremičnine ocenil s primerjavo tržnih cen primerljivih zazidljivih zemljišč.
zahteva za varstvo zakonitosti – nepravdni postopek - nepremičnina v solastnini - upravljanje s solastno stvarjo - posli rednega upravljanja – posli izrednega upravljanja - legalizacija prizidka – črna gradnja – odločba sodišča kot nadomestitev soglasja solastnika k legalizaciji
Po drugem odstavku 67. člena SPZ je za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. SPZ v četrtem odstavku 67. člena vsebuje tudi posebno pravilo, da lahko v primeru, ko gre za posel rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, solastniki pa se o njem ne morejo sporazumeti, na predlog solastnika o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku. To posebno pravilo se torej lahko uporabi le v primeru nujnih vzdrževalnih poslov. Pri poslih izrednega upravljanja pa ni preglasovanja, niti sodišče ne more in ne sme nadomestiti volje solastnika. Solastnik, ki želi izpeljati posel izrednega upravljanja in ne dobi soglasja solastnikov ima samo dve možnosti - ali se s tem sprijazni ali pa lahko zahteva delitev solastnine. Zaradi varstva lastninske pravice je treba v dvomu šteti, da gre za posel, ki presega redno upravljanje.
Nadomestitev soglasja nasprotne udeleženka k legalizaciji prizidka, ki je bil črna gradnja, pomeni nadomestitev soglasja za dograditev, ki presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje. Ta ugotovitev zadošča za sklep, da v takšnem primeru sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnika.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017375
ZVEtL člen 26, 26/2, 30, 30/1. ZNP člen 9.
zahteva za varstvo zakonitosti - določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - nepravdni postopek - prekinitev nepravdnega postopka - predhodno vprašanje - lastninska tožba
Okoliščina, da med udeleženci postopka obstoji spor o obsegu pripadajočega zemljišča ali o lastninski pravici na njem, ni razlog za prekinitev nepravdnega postopka in za napotitev na pravdo.
ZNP člen 35, 104. ZRPPN člen 49, 50. ZOR člen 1093.
dopuščena revizija - nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine – odškodnina zaradi razlastitve – dejanska razlastitev - plačilo odškodnine po dogovoru o odškodnini - odločitev o stroških postopka
Čeprav postopek razlastitve ni bil izpeljan v skladu z 49. členom ZRPPN in zato sporazum, ki je bil sklenjen v tem postopku ne more imeti moči izvršilnega naslova po 50. členu ZRPPN, pa ni mogoče mimo dejstva, da dogovor, ki sta ga o odškodnini za zemljišče parc. št. 490 predlagatelja sklenila z razlastitveno upravičenko, predstavlja najmanj pogodbo o poravnavi, za katero veljajo splošne določbe obligacijskega prava (prvi odstavek 1093. člena ZOR). To pa seveda pomeni, da sta se predlagatelja z nasprotno udeleženko sporazumela, kakšno odškodnino jima je zaradi odvzema zemljišča dolžna plačati, predlagatelja pa tudi nista nikoli zatrjevala, da bi bila ta pogodba o poravnavi razveljavljena v zakonskih rokih. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je država s tem, ko je dogovorjeno odškodnino izplačala, svojo obveznost v celoti izpolnila in predlagateljema ne dolguje ničesar več.
V nepravdnem postopku za določitev odškodnine sicer velja posebno pravilo o povračilu stroškov, vendar le, če je bilo udeležencu naloženo plačilo odškodnine (104. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Sicer veljajo splošna pravila o povračilu stroškov v nepravdnih postopkih iz 35. člena ZNP, v obravnavanem primeru prvi odstavek tega člena, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške.
ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a. ZNP člen 103. ZPP člen 367, 367/3, 371, 374/2, 377, 481, 490.
telekomunikacije - povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – nepravdni postopek - udeleženci nepravdnega postopka
Revizija v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (osmi odstavek 8. in 8a. člena ZVVJTO v zvezi s 103. členom NP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016653
ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/3, 377, 481, 481/1-1, 490. ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a.
nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – telekomunikacije – vrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – gospodarski spor - zavrženje revizije
Čeprav po splošnih pravilih ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen ZNP), Vrhovno sodišče sodi, da je v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje revizija dovoljena v skladu s pravili posebnega nepravdnega postopka za določitev odškodnine iz devetega poglavja ZNP.
Po 103. členu ZNP je v postopku določitve odškodnine zoper odločbo druge stopnje revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije. ZPP pa za dovoljenost revizije določa različne pogoje glede na to, ali gre (v konkretnem primeru: bi šlo, če bi postopek tekel kot pravdni postopek) za redni pravdni postopek ali za gospodarski spor.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - duševna neprištevnost - vedenjske motnje - organska cerebralna oškodovanost - ogrožanje zdravja in premoženja - ustreznost zavoda – obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv.