zahteva za varstvo zakonitosti – nepravdni postopek - nepremičnina v solastnini - upravljanje s solastno stvarjo - posli rednega upravljanja – posli izrednega upravljanja - legalizacija prizidka – črna gradnja – odločba sodišča kot nadomestitev soglasja solastnika k legalizaciji
Po drugem odstavku 67. člena SPZ je za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. SPZ v četrtem odstavku 67. člena vsebuje tudi posebno pravilo, da lahko v primeru, ko gre za posel rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, solastniki pa se o njem ne morejo sporazumeti, na predlog solastnika o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku. To posebno pravilo se torej lahko uporabi le v primeru nujnih vzdrževalnih poslov. Pri poslih izrednega upravljanja pa ni preglasovanja, niti sodišče ne more in ne sme nadomestiti volje solastnika. Solastnik, ki želi izpeljati posel izrednega upravljanja in ne dobi soglasja solastnikov ima samo dve možnosti - ali se s tem sprijazni ali pa lahko zahteva delitev solastnine. Zaradi varstva lastninske pravice je treba v dvomu šteti, da gre za posel, ki presega redno upravljanje.
Nadomestitev soglasja nasprotne udeleženka k legalizaciji prizidka, ki je bil črna gradnja, pomeni nadomestitev soglasja za dograditev, ki presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje. Ta ugotovitev zadošča za sklep, da v takšnem primeru sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnika.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017375
ZVEtL člen 26, 26/2, 30, 30/1. ZNP člen 9.
zahteva za varstvo zakonitosti - določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - nepravdni postopek - prekinitev nepravdnega postopka - predhodno vprašanje - lastninska tožba
Okoliščina, da med udeleženci postopka obstoji spor o obsegu pripadajočega zemljišča ali o lastninski pravici na njem, ni razlog za prekinitev nepravdnega postopka in za napotitev na pravdo.
ZNP člen 35, 104. ZRPPN člen 49, 50. ZOR člen 1093.
dopuščena revizija - nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine – odškodnina zaradi razlastitve – dejanska razlastitev - plačilo odškodnine po dogovoru o odškodnini - odločitev o stroških postopka
Čeprav postopek razlastitve ni bil izpeljan v skladu z 49. členom ZRPPN in zato sporazum, ki je bil sklenjen v tem postopku ne more imeti moči izvršilnega naslova po 50. členu ZRPPN, pa ni mogoče mimo dejstva, da dogovor, ki sta ga o odškodnini za zemljišče parc. št. 490 predlagatelja sklenila z razlastitveno upravičenko, predstavlja najmanj pogodbo o poravnavi, za katero veljajo splošne določbe obligacijskega prava (prvi odstavek 1093. člena ZOR). To pa seveda pomeni, da sta se predlagatelja z nasprotno udeleženko sporazumela, kakšno odškodnino jima je zaradi odvzema zemljišča dolžna plačati, predlagatelja pa tudi nista nikoli zatrjevala, da bi bila ta pogodba o poravnavi razveljavljena v zakonskih rokih. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je država s tem, ko je dogovorjeno odškodnino izplačala, svojo obveznost v celoti izpolnila in predlagateljema ne dolguje ničesar več.
V nepravdnem postopku za določitev odškodnine sicer velja posebno pravilo o povračilu stroškov, vendar le, če je bilo udeležencu naloženo plačilo odškodnine (104. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Sicer veljajo splošna pravila o povračilu stroškov v nepravdnih postopkih iz 35. člena ZNP, v obravnavanem primeru prvi odstavek tega člena, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016653
ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/3, 377, 481, 481/1-1, 490. ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a.
nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – telekomunikacije – vrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – gospodarski spor - zavrženje revizije
Čeprav po splošnih pravilih ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen ZNP), Vrhovno sodišče sodi, da je v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje revizija dovoljena v skladu s pravili posebnega nepravdnega postopka za določitev odškodnine iz devetega poglavja ZNP.
Po 103. členu ZNP je v postopku določitve odškodnine zoper odločbo druge stopnje revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije. ZPP pa za dovoljenost revizije določa različne pogoje glede na to, ali gre (v konkretnem primeru: bi šlo, če bi postopek tekel kot pravdni postopek) za redni pravdni postopek ali za gospodarski spor.
ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a. ZNP člen 103. ZPP člen 367, 367/3, 371, 374/2, 377, 481, 490.
telekomunikacije - povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – nepravdni postopek - udeleženci nepravdnega postopka
Revizija v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (osmi odstavek 8. in 8a. člena ZVVJTO v zvezi s 103. členom NP).
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - duševna neprištevnost - vedenjske motnje - organska cerebralna oškodovanost - ogrožanje zdravja in premoženja - ustreznost zavoda – obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv.
ZNP člen 30, 30/1, 30/2, 37. ZIKS člen 145. ZPP člen 339, 339/2-8, 394, 394/1-2, 394/1-10, 396, 396/3.
vrnitev zaplenjenega premoženja - nepravdni postopek - obnova postopka - rok za obnovo postopka - udeleženci postopka
Predloga za obnovo postopka sta prepozna. Pravica udeležencev, ki se postopka do pravnomočnosti odločbe ne udeležujejo, ne more biti časovno neomejena. Situacijo ureja določba 30. člena ZNP, ki določa, da mora tak udeleženec pravno sredstvo (redno ali izredno) vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine - stroški postopka – povrnitev stroškov postopka – načelo krivde - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Posebno pravilo iz 104. člena ZNP ne izključuje splošnega pravila o povračilu stroškov upoštevajoč načelo krivde (peti in šesti odstavek 35. člena ZNP). Z vložitvijo nedovoljene direktne revizije sta predlagatelja svoje stroške tega postopka zakrivila sama in ne glede na določbo 104. člena ZNP njihovega povračila ne moreta zahtevati od nasprotne udeleženke. Zaradi določbe 104. člena ZNP pa tudi nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – nepravdni postopek – odvzem poslovne sposobnosti
Če bi v zadevi odločalo stvarno in krajevno pristojnost sodišče, ki je zaradi domnevne udeleženčeve značajske napake, ki vpliva na njegovo psihofizično stanje, sprožilo nepravdni postopek, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0016330
ZPP člen 339, 339/2-14. OZ člen 191, 1050.
neupravičena pridobitev - izvedenec - sodna poravnava - delitev solastnine - učinki sodne poravnave - vsebina sodne poravnave - premoženje razvezanih zakoncev - povrnitev vlaganj v nepremičnino v skupni lasti
Glede na materialnopravne učinke poravnave in ugotovitve sodišč je pravilen zaključek, da pravdni stranki s sodno poravnavo v nepravdnem postopku nista uredili le spornega razmerja glede načina delitve nepremičnine, kot to uveljavlja revident, ampak se razsežnost takšne poravnave razteza širše kot sklep, ki bi bil rezultat nepravdnega postopka o delitvi solastnine, v okviru katerega je bila poravnava sklenjena. Poravnava ni zajemala le tega, da tožnik postane izključni lastnik nepremičnine, ampak tudi njegovo zavezo, da izplača polovico ocenjene vrednosti nepremičnine, ki je zajemala tudi tožnikova vlaganja po razvezi pravdnih strank.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je predlagatelj v primeru tako imenovane „dejanske razlastitve“, ko je bila posest odvzeta brez izvedbe zakonitega razlastitvenega postopka in proti plačilu odškodnine, ki ne dosega realne vrednosti nepremičnine, šele več let kasneje pa je izdana razlastitvena odločba, upravičen do razlike do popolne odškodnine za razlaščene nepremičnine in do zakonskih zamudnih obresti od tega zneska za čas od odvzema posesti do plačila popolne odškodnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – nepravdni postopek – postopek za odvzem poslovne sposobnosti – zaslišanje nasprotne udeleženke
Ker je bila opravljena že večina procesnih dejanj, ne bi bilo smotrno zgolj zaradi zaslišanja nasprotne udeleženke določiti drugo sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – drugi tehtni razlogi – zavrnitev predloga
Dejstvo, da je pristojno sodišče v zadevi že dvakrat odločilo ter da je sodišče druge stopnje odločitvi obakrat razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, narekuje kvečjemu nasprotno sklepanje – namreč, da bi bila po doslej že enormno obsežnem in dolgotrajnem postopku pred pristojnim sodiščem delegacija te zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče nesmotrna.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve – izguba na zaslužku - nepravdni postopek
Funkcija odškodnine za razlastitev je v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot jo je imela odvzeta stvar. Ker razlaščenec drugo nepremičnino lahko pridobi le na trgu, mora biti odškodnina odraz razmer na trgu v času njene določitve.
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017621
Zakon o razlastitvi člen 37, 37/1. ZRPPN člen 9, 33, 42, 42/1, 55, 55/2, 64, 67. ZNP člen 103. ZSR člen 7. SZ člen 5. SZ-1 člen 10. ZPP člen 286, 339, 339/2-8, 339/2-14.
razlastitev - nepravdni postopek - določitev odškodnine zaradi razlastitve - premoženjska škoda - odškodnine - zmanjšanje odškodnine zaradi dodelitve nadomestnega stanovanja - izguba dobička - vrednost nepremičnine - nadomestna nepremičnina - višina obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - smrt stranke v postopku - trditveno in dokazno breme - prekluzija
Smrt udeleženca postopka sama po sebi in vstop njegovih pravnih naslednikov v postopek ne upravičuje predlagateljice navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, ki bi jih lahko navedla oziroma predlagala pred tem. Za presojo pravočasnosti predlagateljičinih trditev in dokaznih predlogov ni bistveno, kdaj jo je pravni naslednik razlaščenca seznanil z določenim dejstvom, pač pa, ali se predlagateljica ob ustrezni skrbnosti s tem dejstvom res ni imela možnosti seznaniti že prej.
Določbe o odškodnini za razlaščene nepremičnine so se smiselno uporabljale tudi za prisilni prenos pravice uporabe na nepremičninah, ki so bile že družbena last in se še vedno uporabljajo v tistih postopkih, ki se morajo po kasnejših predpisih končati po ZRPPN.
Med stranskimi učinki razlastitve je treba upoštevati tudi zmanjšanje oziroma izgubo dohodka, vendar le za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za vzpostavitev enake rabe enakovredne nepremičnine.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0016572
URS člen 19, 51, 51/3. ZZZDR člen 108, 206, 206/1, 208, 208/2. ZNP člen 44. ZDZdr člen 36, 40. ZPP člen 380, 380/1.
varstvo osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - nepravdni postopek - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna bolezen - pravica do odločanja o hospitalizaciji - privolitev v psihiatrično zdravljenje
Odločitev sodišča, da se delno odvzame „poslovna sposobnost glede podajanja izjav volje glede zdravljenja nasprotne udeleženke“, presega polje dopustnega odločanja sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti. Taka odločitev v bistvu pomeni, da skrbnik duševnega bolnika lahko odloči ali je hospitalizacija „prostovoljna“ ali pa ne. S tem je nedvomno lahko poseženo v bolničine ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti z odvzemom poslovne sposobnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS2006364
KZ člen 313, 313/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – samovoljnost – delitev stvari v solastnini – dogovorjen način uporabe
Obsojencu se očita, da je s svojim ravnanjem onemogočil zasebni tožilki vstop v sobo, s čemer naj bi si samovoljno vzel pravico, za katero je mislil, da mu gre. Ker ima obsojenec na podlagi poravnave med pravnimi predniki strank pravico do izključne uporabe tega prostora, s tem, ko je preprečil dohod zasebni tožilki v njeno sobo iz svojih prostorov, ni posegel v urejanje razmerij z zasebno tožilko glede pravice uporabe nepremičnine, zato ni podana protipravnost njegovega ravnanja.