določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Trditve nasprotnih udeležencev, ki se nanašajo na samo hitrost postopka, odločanje o pospešitvenih sredstvih in obrazložitev teh odločb, način vodenja postopka ter način poslovanja sodnega osebja s strankami za odločitev o delegaciji pristojnosti po 67. členu ZPP niso pravno odločilne. Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Enako velja za trditve o procesnih razpolaganjih predlagateljev v različnih postopkih.
ODŠKODNINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017358
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZZZDej člen 47, 49. ZNP člen 70. OZ člen 179.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do osebne svobode - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost zdravstvene ustanove - psihiatrična bolnišnica - prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine
Razlog, da je zakonodajalec navedel praktično enake kumulativno zahtevane pogoje kot v 70. členu ZNP tudi v ZZDej je v tem, da jih tudi zdravnik zaradi povezave z duševno boleznijo oziroma duševno motnjo ocenjuje praviloma res z medicinskega vidika, vendar pa ne izključno s tega vidika.
Pomanjkljiva presoja okoliščin iz 49. člena ZZDej pomeni nedopustno zdravnikovo in s tem tudi toženkino ravnanje.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017202
ZIKS člen 145a, 145b, 145c, 145č. ZDen člen 64, 64/1. ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 5, 7, 21, 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - odlok AVNOJ - - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija
Stališče, da je že zaradi uresničitve cilja odprave krivic, ki je nedvomno skupen obema ureditvama (ZDen in ZIKS), v obravnavani zadevi kot podlago podržavljenja treba šteti navedeno sodbo II Snč 121/45 z dne 3. 8. 1945, je v nasprotju tako z deloma različno ureditvijo pogojev vračanja po obeh zakonih (npr. rok za vložitev zahteve) kot tudi z načinom, na katerega je bila izenačenost pravnega položaja upravičencev glede na cilj vračanja po ZDen in ZIKS uporabljena v odločbi Ustavnega sodišča Up-969/08. Nosilno stališče iz navedene odločbe Ustavnega sodišča ne velja vselej, kadar sodišče odloča o zahtevkih, vloženih na podlagi določb ZIKS, in je sporna pravna podlaga podržavljenja oziroma pravna podlaga zahtevka za uveljavitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja, temveč le tedaj, ko gre za enako dejansko in pravno situacijo. V obravnavani zadevi niti z vidika pravočasnosti zahteve po določbah ZDen niti z vidika vsebine zemljiškoknjižnih podatkov o podlagi prenosa premoženja v državno last ne gre za primerljivo situacijo.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017118
ZPP člen 5, 286a, 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 118. OZ člen 99.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - ugovor izključne lastnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugovor večjega deleža ni zgolj nekaj manj, pač pa je nekaj drugega od ugovora izključne lastnine.
Načelno drži, da je mogoče v pravdnem postopku zahtevati le ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, šele po pravnomočni odločitvi v takem postopku pa zahtevati delitev skupnega premoženja po pravilih nepravdnega postopka.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017014
ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1. ZDen člen 24, 24/1, 25, 60, 61, 61/2, 62, 62/2, 62/2-c. ZD člen 10, 10/1, 221. ZNP člen 19, 19/1, 20, 20/1, 21, 30, 30/1. ZPP člen 350, 350/2, 367, 367/1.
vrnitev zaplenjenega premoženja - predlagatelj - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - zakonito dedovanje - dedni red - krog zakonitih dedičev - postopek uveljavlja pravic - nepravdni postopek - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - stranska intervencija - pravni interes - najemno razmerje - oblika vrnitve zaplenjenega premoženja - obseg revizijskega preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o dopustitvi udeležbe - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče se je že izreklo o tem, da je zaplenjeno premoženje tudi po določbi prvega odstavka 145. člena ZIKS treba vrniti tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka. Takšno stališče je glede na okoliščine konkretnega primera uporabljivo tudi v konkretnem primeru, ki je bil pravočasno uveden na podlagi predloga aktivno legitimirane predlagateljice, ki kot nečakinja upravičenca sodi v krog njegovih zakonitih dedičev.
Obstoj dediča bližnjega dednega reda (vnuka), ki se je pozneje pridružil predlogu predlagateljice, ne izključuje njene legitimacije. Glede na naravo nepravdnega postopka, v katerem sodišče odloča o spornem razmerju oziroma stanju (21. člen ZNP v zvezi s prvim odstavkom 145.č člena ZIKS), je imel predlagatelj že od uvedbe postopka status (materialnega) udeleženca, čeprav je tedaj v postopku (formalno) sodelovala le predlagateljica. Medsebojno izključevanje zakonitih dedičev na podlagi oddaljenosti dednih redov v takem primeru ne more utemeljevati zavrnitve predloga za vrnitev premoženja obsojencu, temveč bo lahko aktualno šele v poznejšem zapuščinskem postopku, ki bo izveden, če bo predlogu o vrnitvi premoženja pravnomočno ugodeno.
Pri odškodnini zaradi razlastitve je potrebno upoštevati, da obstajajo nekatere pomembne razlike v primerjavi s civilnopravnim odškodninskim zahtevkom. Pri odškodninski odgovornosti je dolžan odškodninski zavezanec vzpostaviti oškodovancu premoženjsko stanje, ki bi ga imel, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. Odškodnina zajema dejansko škodo in izgubljeni dobiček ter se odmerja zgolj na podlagi oškodovančevega interesa. Razlastitev pa ni protipravna in je izvedena v javnem interesu, zato gre pri odškodnini za razlastitev za izravnavo med javnim in zasebnim interesom. Ta lahko ustreza polni odškodnini, lahko pa je tudi nižja, saj se pri odmeri ne upošteva le interesa prizadetega, temveč se njegov interes tehta z javnim, oziroma se ugotavlja, v kolikšni meri žrtev presega znosno breme življenja v skupnosti. Zato mora v določenih situacijah razlaščenec na lastno breme prevzeti določeno škodo, zato ni nujno, da odškodnina za razlastitev zajema tudi (ves) izgubljeni dohodek.
S pravno priznanim izpadom dohodka, do povračila katerega je razlaščeni upravičen, ni zaobjet tudi trajni izpad dohodka, povezan s prilagoditvijo dejavnosti, ki se je na ali v zvezi z razlaščenimi nepremičninami opravljala. Zato z izpodbijano sodbo priznana odškodnina za stranske stroške (večji stroški reje zaradi stroškov dovoza zelene krme v hlev, izpad dohodka zaradi zmanjšane prireje mleka) kot posledica spremembe iz pašne v hlevsko govedorejo ni pravno priznana škoda, ki je pokrita z odškodnino za razlastitev.
ZDZdr člen 30, 41, 41/1. ZPP člen 25. ZNP člen 37.
spor o pristojnosti - jezikovna razlaga zakona - izbirna krajevna pristojnost - predlog za zdravljenje brez privolitve nasprotnega udeleženca - bivališče nasprotnega udeleženca
Prvi odst. 41. čl. ZDZdr uzakonja izbirno krajevno pristojnost; predlagatelju torej daje možnost, da vloži predlog pri sodišču splošne pristojnosti (na območju katerega ima oseba stalno prebivališče) ali pri sodišču posebne pristojnosti (na območju katerega ima oseba začasno prebivališče)
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
V obravnavnem primeru so kumulativno izpolnjeni pogoji za zdravljenje zadržanega v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja temeljijo na konkretno ugotovljenih okoliščinah, kar je zlasti zavračanje hrane, zaradi česar je že močno shujšal. Nadalje sta sodišči ugotovili, da zadržani boleha za paranoidno shizofrenijo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Sodišči sta ugotovili vzročno zvezo med duševno motnjo zadržanega in njegovim ogrožanjem lastnega zdravja, kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržani do svojega stanja ni kritičen in se potrebe po zdravljenju ne zaveda.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je takoj po vrnitvi nasprotnega udeleženca v domače okolje, kljub obiskom izvajalk zavoda ... na domu in obiskom patronaže, ki je zagotavljala redno uživanje zdravil, zaradi konfliktov med člani družine prihajalo do agresivnih izpadov nasprotnega udeleženca, je po oceni Vrhovnega sodišča pravilna odločitev obeh sodišč, da so izpolnjeni pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ Hrastovec brez njegove privolitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Med okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja, ne sodijo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče, saj institut delegacije pristojnosti ni namenjen in
ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo.
ZPP člen 367, 367/4, 385, 385/2, 391, 391/2. ZVetL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-1, 7/4-2, 7/4-3, 13, 19, 30, 30/5, 30/6. ZNP člen 34, 35, 35/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred januarjem 2003
V primeru, ko pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele še ni bila izdana, pripadajoče zemljišče pa je mogoče ugotoviti na podlagi prostorskih aktov in upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, se kot pripadajoče zemljišče določijo (zgolj) nepremičnine, ki so v navedenih aktih zajete, ne pa tudi druge nepremičnine, ki sicer ustrezajo kriterijem iz 1., 2. in 3. točke četrtega odstavka 7. člena ZVEtL. To velja tako za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, kot tudi za stavbe, zgrajene po navedenem datumu.
ZPP člen 39, 39/1, 377, 378, 384, 384/1. ZNP člen 103.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – odškodnina za denacionalizirane odškodnine - nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – vrednost spornega predmeta – glavna in postranske terjatve - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi gre za nepravdni postopek za določitev odškodnine: 103. člen ZNP določa, da je zoper odločbo sodišča druge stopnje v tem postopku dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj dovoljenost revizije. Po prvem odstavku 39. člena ZPP pa se kot vrednost spornega predmeta vzame le vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Ker se v obravnavani zadevi obresti ne uveljavljajo kot glavni zahtevek, revizija zoper odločitev o višini obrestne mere prisojenih obresti ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost - nepravdni postopek - določitev meje
Institut delegacije pristojnosti ni
sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo.
Splošno sklicevanje na neke lokalne značilnosti in navrženo, neopredeljeno znanstvo nasprotnega udeleženca z osebami, zaposlenimi na sodišču, ne morejo utemeljevati dvoma v objektivno nepristranskost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS0017012
ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/3, 377.
dovoljenost revizije - postopek za določitev odškodnine - nepravdni postopek - vrnitev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje - gospodarski spor - zavrženje revizije
Revizija v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP določa kot pogoj za dovoljenost revizije.
ZNP člen 35, 37, 103, 104. ZPP člen 367, 367/2, 377.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – nepravdni postopek - dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe ni določena, posledično ni mogoče ugotoviti, ali revizijsko sporna vrednost presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP).
ZNP člen 122, 122/3. SPZ člen 70, 70/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – premoženjska razmerja med zakonci - izvenzakonska skupnost - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - soglasje solastnika - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - nepravdni postopek
Revizija se dopusti v smeri preizkusa obstoja posebnih okoliščin, ki upravičujejo civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku in v smeri preizkusa pravilnosti uporabe tretjega odstavka 122. člena ZNP oziroma petega odstavka 70. člena SPZ.
dovoljenost predloga za obnovo postopka – pravni interes – udeleženci nepravdnega postopka – postopek zaradi razlastitve – zavrženje predloga za obnovo postopka
Pravica strank oziroma udeležencev, ki se postopka do pravnomočnosti odločbe ne udeležujejo, ne more biti časovno neomejena. Tak udeleženec mora pravno sredstvo (redno ali izredno) vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
ZIZ člen 238, 268. SPZ člen 67, 117. ZNP člen 114, 115.
zahteva za varstvo zakonitosti - etažna lastnina - upravljanje večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - soglasje etažnih lastnikov - soglasje za izvedbo poslov upravljanja - nepravdni postopek - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - stroški posla rednega upravljanja - začasna odredba o ureditvi razmerij med etažnimi lastniki - regulacijska začasna odredba
S 114. členom ZNP je predvidena tako imenovana regulacijska (ureditvena) začasna odredba o ureditvi razmerij. Njen namen ni zavarovalni. Takó vsebina predloga v nepravdnem postopku, kot začasne odredbe je nadomestitev manjkajočega soglasja - izjave volje etažnega lastnika, ki je potrebna za izvedbo posla rednega upravljanja.
Po določbi 268. člena ZIZ je v zvezi z izvršitvijo take začasne odredbe treba uporabiti 238. člen ZIZ, ki določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Navedeno pomeni, da izvršba v takem primeru ni potrebna; relevantno pravno podlago, ki je potrebna za izvedbo posla (in zgolj to), je predlagatelj pridobil že s pravnomočnostjo začasne odredbe. Odločanje o višini stroškov za njihovo izvedbo in njihovo povračilo (razen glede sorazmerja, v katerem jih nosijo etažni lastniki) pa ni niti stvar njene izvršbe niti nepravdnega postopka.
dovoljenost revizije - predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za določitev nujne poti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku za dovolitev mejne poti revizija ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0016768
ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2-8, 360, 360/1, 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZNP člen 34, 103. ZUreP-1 člen 105, 105/3. Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene (1956) člen 1, 2, 6. ZNZZ člen 34, 34/1. ZUstS člen 22, 22/1. URS člen 22.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - odlok o določitvi gradbenih okolišev - višina odškodnine - metode ocene vrednosti nepremičnine - namembnost zemljišča pred razlastitvijo - prostorski akt - sprememba namembnosti zemljišča - dokazovanje - izvedenec - dopolnitev izvedenskega mnenja - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ugotovitev statusa zemljišča ni dejansko vprašanje.
Odlok, kot ga predvideva 2. člen Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, je tudi Odlok o gradbenih okoliših. Sporna nepremičnina je bila zato s predpisanim prostorskim aktom določena za gradbene namene, iz česar logično izhaja, da se je s tem spremenila njena namembnost iz kmetijskega v stavbno zemljišče.
Predlagatelj je bil formalno razlaščen z odločbo Upravne enote Krško, dejansko pa že z Odlokom o potrditvi zazidalnih načrtov iz leta 1966, odvzemom posesti in gradnjo ceste na sporni nepremičnini s strani nasprotne udeleženke. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bila sporna nepremičnina pred odvzemom iz predlagateljeve posesti še nezazidano zemljišče, ne pa že cesta, zato sta nižji sodišči pravilno postopali, ko sta sprejeli cenilno poročilo s strani sodišča postavljenega sodnega izvedenca, ki je vrednost sporne nepremičnine ocenil s primerjavo tržnih cen primerljivih zazidljivih zemljišč.