CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00002947
ZDZdr člen 80, 80/2.
pridržanje v psihiatrični bolnišnici - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - duševne motnje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - človekove pravice in temeljne svoboščine
Ukrepi, ki jih država izvaja v okviru sistema zdravstvene in socialne skrbi na področju duševnega zdravja po ZDZdr, pomenijo poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zaradi česar je pri odločanju o tem treba ustavnoskladno strogo in restriktivno upoštevati zakonske pogoje.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0018784
URS člen 19, 19/1, 31, 35. ZDZdr člen 8, 39.
postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v socialno varstvenem zavodu - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom - človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - zavrnitev zdravljenja - ogrožanje premoženja - ogrožanje zdravja - ogrožanje življenja
Udeleženkina ustavno varovana pravica do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), ki je, kot pravilno opozarja sama, ena od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, s podaljšanjem ukrepa zadržanja na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike brez privolitve v nujnem primeru, ni bila nedovoljeno prizadeta. V določenih primerih je takšen poseg v posameznikove pravice nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb pred ogrožanjem njihovega življenja in zdravja ter premoženja bodisi zaradi posebnega varstva same na zdravljenju zadržane osebe, ki prav takšno varstvo nujno potrebuje.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek zaradi odvzema roditeljske pravice
V nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen Zakona o nepravdnem postopku). Ker zakon v petem poglavju, v katerem ureja postopek za odvzem in vrnitev roditeljske pravice, ne določa drugače, revizija ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.
ZNP člen 35, 37, 103. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384. ZDPra člen 3, 27, 27/2.
dovoljenost revizije - razlastitev - odškodnina - nepravdni postopek - vrednost spornega predmeta - vrednost nepremičnine - zavrženje revizije
Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta v nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP o določitvi vrednosti spornega predmeta. Kadar se tožbeni zahtevek (predlog v nepravdnem postopku) nanaša na denarni znesek, je vrednost določena že s samim tožbenim zahtevkom (predlogom v nepravdnem postopku). Med postopkom ocenjena drugačna vrednost, pa čeprav ocenjena s pomočjo sodnega cenilca, ki ga je določilo sodišče, ne more vplivati na vrednost spornega predmeta, kadar gre za denarni zahtevek.
Ker se pravnomočnost sodne odločbe nanaša na njen izrek in ne na njene razlage, je treba vprašanje že razsojene stvari reševati glede na izrek sklepa, ki pa je nedvoumen. O stvari je bilo že pravnomočno odločeno.
ZNP člen 37. ZDZdr člen 4, 473, 16, 16-2, 17, 17-2, 74, 74/1-6, 76, 76/1. ZSV člen 11, 11/2, 42, 50, 51.
namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - premestitev - starost zadržane osebe - dejansko vprašanje - pravno vprašanje
Pri obravnavanju vprašanj s področja socialno varstvenih storitev po ZDZdr, med katere spada tudi institucionalno varstvo, je treba upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu in podzakonskih aktih, sprejetih na podlagi ZSV.
Normativna klasifikacija upravičencev in izvajalcev storitev med drugim temelji na njihovi starosti. Ker je opredelitev starosti sestavni del dejanskega stanu podzakonskega predpisa, odgovor na vprašanje, ali spada zadržana oseba v posebni socialno varstveni zavod za dom za starejše občane, ni le dejansko, ampak tudi oziroma zlasti pravno vprašanje.
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu II Ips 155/2016 z dne 16. 6. 2016, bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočijo z enakimi postopkovnimi problemi kot revident, bila edina preostala alternativa v rezervi le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi - kar pa bi bilo nezakonito in protiustavno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018673
ZPP člen 67. ZNP člen 37. ZS člen 60.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zemljiškoknjižni postopek - sodna uprava
Po določbi 67. člena ZPP je zadevo mogoče delegirati vselej le na drugo sodišče. Ni pa mogoče s predlogom v delegacijskem postopku doseči neke vrste atrakcijske pristojnosti, za kar se smiselno zavzema predlagajoče sodišče z namenom prenosa pristojnosti v zemljiškoknjižnih zadevah na to sodišče z drugih stvarno in krajevno pristojnih sodišč.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - pripadajoče zemljišče - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZVEtL v 19. členu revizijo sicer res izrecno izključuje zgolj v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine, vendar je ključno, da dovoljenosti revizije (tudi) v postopkih za določitev pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča ne določa.
razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - namembnost nepremičnine - dejanska razlastitev - dejansko stanje nepremičnine - dovoljenost revizije - nepravdni postopek
Posledice t.i. dejanske razlastitve v pravnem redu niso izrecno urejene. Zakonsko besedilo „namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta in dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka“ je pri tej razlastitvi treba razlagati tako, da sodišče pri odmeri odškodnine upošteva vrednost glede na namembnost razlaščene nepremičnine in njeno stanje ob dejanskem odvzemu (t.i. dejanski razlastitvi).
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018510
ZNP člen 37. ZPP člen 86, 91, 91/1. URS člen 19. ZDZdr člen 53.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - nepravdni postopek - postopek sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve - pravica do osebne svobode
V nepravdnem postopku sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve pacienta, ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi postulacijske sposobnosti revidenta, kot jih urejata tretji odstavek 86. in prvi odstavek 91. člena ZPP ob upoštevanju 37. člena ZNP. Smiselna uporaba določb ZPP bi namreč v tovrstnih postopkih lahko pomenila pretiran poseg v pacientkino pravico do osebne svobode (19. člen URS).
nepravdni postopek - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - določitev socialnovarstvenega zavoda - pravica do izjave v postopku - prostorska stiska - izjava socialnovarstvenega zavoda
Ob ugotovitvi, da se vsi trije socialno varstveni zavodi soočajo z enakimi prostorskimi problemi, kot revident, bi bila edina preostala alternativa v resnici le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi. Ker ni drugega državnega organa, ki bi bil po veljavni zakonodaji pristojen določiti konkretni socialno varstveni zavod, bi bila takšna (ne)odločitev nezakonita in protiustavna. Nezakonita zato, ker bi sodišče ne udejanjilo obveznosti odločiti po drugem odstavku 48. člena ZDZdr. Protiustavna pa zato, ker bi bile ogrožene ustavno varovane dobrine.
Procesno dejstvo, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku na narok ni vabilo revidenta, je sicer resnično. Vendar revizijsko sodišče pojasnjuje, da ga zaradi zagotovitve njegove udeležbe v postopku tudi ni bilo treba in ni bilo dolžno vabiti.
Udeležba socialno varstvenega zavoda v postopku je specifična in mora biti zagotovljena v tolikšnem obsegu, kolikor se sama odločitev nanj nanaša. To pa je, da mu je treba zagotoviti pravico do izjave. Ker Ustava ne terja, da mora biti pravica do izjave nujno zagotovljena na usten način, zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr). Poleg tega mora biti udeležba socialno varstvenega zavoda priznana še tako, da mu je zoper odločitev o odločitvi po drugem odstavku 48. člena ZDZdr zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo. To pomeni, da mora biti socialno varstvenemu zavodu vročen sklep (49. člen ZDZdr), zoper katerega ima v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDZdr tudi izrecno pravico do pritožbe.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - sprejem v varovani oddelek psihiatrične bolnišnice brez privolitve - kapacitete psihiatrične bolnišnice
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da predloga za namestitev v socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom sodišče ne more zavrniti zaradi ugovora zavoda, da nima prostora, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZDZdr določa za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Potreba po stalni oskrbi in varstvu nasprotnega udeleženca, nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka mora imeti prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami zavoda. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pretehtali na eni strani nevarnost za nastanek konfliktne situacije v H. zaradi izjave nasprotnega udeleženca in na drugi strani nevarnost, ki jo predstavlja prezasedenost zmogljivosti v Lukavcih in v Dutovlah, ob tem, da ni bilo dokazano, da je res prav v Hrastovcu med varovanci toliko več oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja. Nedvomno bo država morala zagotoviti vsem trem zavodom z verificiranimi varovalnimi oddelki dodatne prostorske, tehnične in kadrovske zmožnosti, vendar želja revidenta, da bi se to zgodilo v najkrajšem možnem času ne more biti razlog za krajšo namestitev od enega leta.
lastninjenje - družbena lastnina - zavod - premoženje zavoda - pravica upravljanja - lastninska pravica ustanovitelja - ekonomski lastnik - aktivna stvarna legitimacija - odškodnina - pravica do določitve odškodnine
Ko je šlo za sodno uveljavljanje zahtevkov, izvirajočih iz lastninskopravnih upravičenj, ki spadajo v okvir pravice upravljanja (uporaba in uživanje), je sodna praksa zavodom v zvezi s tem premoženjem priznala aktivno stvarno legitimacijo kljub temu, da gre za lastnino ustanovitelja. Drugače velja pri zahtevkih, ki se nanašajo na golo pravico razpolaganja, glede katere je lahko pasivno stvarno legitimiran le njen lastnik, torej ustanovitelj zavoda. Takšna porazdelitev stvarne legitimacije med zavodom in njegovim ustanoviteljem, pri kateri je odločilno za uveljavitev katerega lastninskopravnega upravičenja v posameznem primeru gre, tako pokaže, da sporna nepremičnina kljub lastninjenju še ni bila izvzeta iz predlagateljičinih sredstev. Pravica za določitev odškodnine po 73. členu ZDen je v svojem jedru obligacijska terjatev, ki je namenjena varstvu produkcijske sposobnosti denacionalizacijskih zavezancev in s tem neločljivo povezana z upravičenji, ki jih je predlagateljica kot ekonomski lastnik obdržala v okviru pravice upravljanja vse do vrnitve premoženja denacionalizacijskim upravičencem.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - izvršitev sodnega sklepa - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - ustreznost namestitve
Potreba nasprotnega udeleženca po stalni oskrbi in varstvu, nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka imajo prednost pred zadržki v zvezi z revidentovimi prostorskimi in kadrovskimi težavami. Te ne smejo biti razlog za neizvajanje nujnega sodnega ukrepa iz 75. člena ZDZdr.
pritožba - sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o plačilu sodne takse - plačilni nalog
Ugovor zoper plačilni nalog je bil zavrnjen, ker ni bilo ugotovljeno, da bi bil podan kateri od ugovornih razlogov. Ta sta po določbi prvega odstavka 34. a člena ZST-1 dva: da je bila taksa že plačana in da jo je sodišče napačno odmerilo.
Če ni v opisnem delu plana določena sprememba namembnosti zemljišč na podlagi določitve ureditvenih območij, predvidenih posegov v prostor, potem tudi takšna opredelitev v zgolj grafičnem delu (skici) ne zadostuje za ugotovitev, da je bila spremenjena namembnost zemljišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - solastnina - delitev solastnine - prevzemnik nepremičnine - solastniški delež
Če solastninski upravičenec svoje lastninske pravice ne izvaja v obsegu, do katerega ga opravičuje njegov solastni delež, upoštevaje potrebe solastnikov, ki se nedvomno odražajo tudi v dosedanjem načinu rabe stvari, narekuje določitev prevzemnika, ki v trenutku delitve solastnine izkazuje večjo dejansko oblast nad stvarjo.
nepravdni postopek - razlastitev - odškodnin zaradi razlastitve - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - obresti - revizija zoper odločitev o obrestih - zavrženje revizije
Kadar je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP), medtem ko se obresti in druge postranske terjatve ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se obresti štejejo za stransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - splošna krajevna pristojnost - postopek razglasitve za mrtvega - neznano bivališče - kraj, kjer leži nepremičnina
V nepravdnem postopku je splošna krajevna pristojnost določena po stalnem prebivališču, če tega nima, pa po začasnem prebivališču nasprotnega udeleženca oziroma osebe, glede katere se vodi postopek po uradni dolžnosti oziroma edinega v postopku sodelujočega udeleženca (prvi do četrti odstavek 12. člena ZNP). Glede na potek časa ni mogoče sklepanje o prebivanju udeležencev na naslovu, ki izhaja iz kupne pogodbe iz leta 1907. Zato so podane okoliščine iz petega odstavka 12. člena ZNP. Pri določitvi pristojnega sodišča je Vrhovno sodišče upoštevalo zlasti, da sta bila nasprotna udeleženca solastnika nepremičnine, ki leži na območju pristojnosti tega sodišča in da bo to sodišče odločalo v postopku ustanovitve služnosti na nepremičnini nasprotnih udeležencev v korist predlagatelja.