CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00010131
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - dejanska raba zemljišč - postopek razlastitve nepremičnin - odgovornost države - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče?
2. Ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi:
- dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene,
- dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in
- dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka?
3. Ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, in sicer:
- kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti) oziroma
- kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu) oziroma
- kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine?
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi, pisanje prejme. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
Okoliščine, da je bil sklep nasprotnemu udeležencu vročen med sodnimi počitnicami, Vrhovno sodišče ne more upoštevati po uradni dolžnosti.
Tudi v nepravdnih postopkih, v katerih je revizija dovoljena s posebnim zakonom, od uveljavitve novele ZPP-E velja, da morajo udeleženci, skladno s 367.b členom ZPP podati predlog za dopustitev revizije. Direktna revizija, kakršno v tej zadevi vlaga nasprotni udeleženec prek svoje pooblaščenke, ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00009127
ZD člen 177, 177/1, 177/4. ZMZPP člen 79, 79/1, 79/2.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - zapuščinski postopek - bivališče zapustnika v tujini - obstoj zapuščine v RS - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Predlog za določitev pristojnega sodišča na podlagi četrtega odstavka 177. člena ZD - ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kočevju, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - omejene prostorske zmogljivosti - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zmotna uporaba materialnega prava in procesnih pravil razlog za dopustitev revizije le, če se kršitve nanašajo na posamezna pravna vprašanja, ki ustrezajo kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Prav zato, ker Vrhovno sodišče revizijo dopusti le glede posameznih konkretnih pravnih vprašanj, mora po določbi četrtega odstavka 367. b člena istega zakona stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00017014
ZUreP člen 97. ZUreP-1 člen 103, 106.
prodaja namesto razlastitve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis pravice v zemljiško knjigo - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - nepravdni postopek - vložitev predloga - protipravnost
Razlastitveni upravičenec ravna protipravno, če ne sproži razlastitvenega postopka ali ne sklene poravnave namesto razlastitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00008423
ZDZdr člen 39, 80. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZNP člen 37.
dopuščena revizija - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - zavrnitev predloga - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebne svobode - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odločanju o ukrepu po Zakonu o duševnem zdravju vezano na predlog predlagatelja za zdravljenje v nadzorovani obravnavi.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 124, 125. ZPP člen 367b, 374, 377. ZDZdr člen 50.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - direktna revizija - zavrženje revizije
Od uveljavitve ZPP-E tudi v nepravdnih postopkih, v katerih je izrecno navedeno, da je revizija dovoljena, velja, da jo mora poprej dopustiti Vrhovno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po najvišjem sodišču v državi - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Vrhovno sodišče je v skladu s petim odstavkom 12. člena ZNP odločilo, da se kot krajevno pristojno sodišče za odločanje v tej nepravdni zadevi določi Okrajno sodišče v Radovljici. Pri tem je upoštevalo, da je bila nasprotna udeleženka rojena na območju tega sodišča, v zemljiško knjigo katerega je tudi vpisana njena služnostna pravica dosmrtnega stanovanja in stvarno breme.
določitev krajevne pristojnosti po najvišjem sodišču v državi - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Določitev krajevno pristojnega sodišča po Vrhovnem sodišču v postopku razglasitve pogrešanca za mrtvega.
ZMZPP člen 95, 95/1, 95/2, 96, 98, 98/1, 110, 111. ZNP člen 37. Konvencija Združenih narodov o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini (1956) člen 1.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba srbskega sodišča - izterjava preživninske terjatve - pravni interes - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku - pravnomočnost tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti - oblika potrdila - pristojnost tujega sodišča - možnost sodelovanja stranke v postopku - dokazno breme - prevod tuje sodne odločbe - zastopanje po pooblaščencu
Postopek priznanja tuje sodne odločbe je od izvršilnega postopka ločen postopek in vodi do nastanka izvršilnega naslova, na podlagi katerega je mogoče zahtevati izvršbo. Ugovori, ki se nanašajo na dopustnost izvršbe, pa v postopek nastanka izvršilnega naslova ne sodijo.
Dejstvo, da je predlagateljica predložila prevod etujih sodnih odločb do obrazložitve, ne pomeni, da je njen predlog nepopoln. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je predlagateljica zahtevek za izterjavo neplačane preživnine vložila na podlagi Konvencije OZN z dne 30. 6. 1956, ki predlagateljem ne nalaga obveznosti predložitve celotnega prevoda tujih sodnih odločb, in da takšen zaključek izhaja tudi iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00007417
ZPP člen 367, 367/4, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37.
predlog za dopustitev revizije - sprememba odločitve o stikih - nepravdni postopek - dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo. O zavrženju predloga v tovrstnih primerih se je oblikovala enotna sodna praksa.
ZPP člen 367, 367/3, 367/4, 367b, 367b/6. ZNP člen 103. ZUreP-1 člen 105.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V primeru, ko predlagatelj želi višjo odškodnino kot je določena, mora najpozneje v predlogu za dopustitev revizije opredeliti vrednost svojega interesa.
Nepremičnina "nerazdeljeni posamezni deli" predstavlja zgolj začasno ureditev do vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Revidentka zato drugostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da izračunanih deležev ni utemeljilo v razmerju do danes vpisanih solastniških deležev, oziroma, da ni ugotovilo, kaj v naravi predstavlja delež 51/54 nerazdeljenega posameznega dela z identifikacijsko številko 900. Gre namreč le za provizoričen delež na fiktivni nepremičnini, ki bo po vzpostavitvi etažne lastnine prenehala obstajati (bo izbrisana iz zemljiške knjige).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišče - nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine
V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo udeleženci na razpolago pravna sredstva po ZPP in ZNP. Predlagatelj mora torej morebitno zmotno uporabo materialno in procesnopravnih določb v zvezi z vprašanjem namembnosti in posledično vrednosti razlaščene nepremičnine uveljavljati v okviru omenjenih pravnih sredstev.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - odklanjanje zdravljenja - blodnjavost
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili vse potrebne okoliščine za oceno, ali so pri nasprotni udeleženki izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje v varovani oddelek SVZ brez privolitve. Pravilna je tudi njuna ocena, da nasprotna udeleženka s tem, ko zaradi odklanjanja zdravil zapada v stanje tako hudih motenj stika z realnostjo, da jo je strah pred zastrupitvami, da ne zmore obvladovati svojega ravnanja in zapada v konflikte, resno ogroža svoje zdravje.
ZDZdr člen 74, 74/1-5, 74/1-6. - člen 8, 8/b-c. ZSV-UPB2 člen 51.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje s privolitvijo - pogoji za sprejem - socialno varstvo - prostorska stiska
Res je, da se je predlagatelj strinjal s premestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda in je zato treba uporabiti 74. člen ZDZdr. Ne drži pa, da predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za sprejem iz 5. in 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
Upoštevaje ugotovitve sodišč o težavah v duševnem zdravju je nasprotni udeleženec upravičenec do socialnovarstvenih storitev v posebnem socialnovarstvenem zavodu po podtočki C) točke b 8. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki jih izvaja udeleženec, ki je posebni socialnovarstveni zavod.
Prostorska stiska posebnih socialnovarstvenih zavodov po ustaljeni sodni praksi ni pravno relevantna.
odvzem poslovne sposobnosti - kršitev načela kontradiktornosti postopka - osebni pregled pri sodnem izvedencu - zdravniški pregled udeleženca - navzočnost pooblaščenca - izvid in mnenje izvedenca - varstvo zasebnosti
Pod (laično) predpostavko (revizijskega sodišča), da izvedenec psihiatrične stroke ugotavlja dejstva, ki v strukturi njegovega "končnega izdelka" pomenijo izvid, "le" z razgovorom, se samo na prvi pogled zdi, da je pravica do izjave lahko kršena vsem udeležencem postopka, ki se razgovora ne morejo udeležiti, ker o njem niso obveščeni, seveda pod nadaljnjo predpostavko, da je delo izvedenca v bistvenem nadomestilo dokazni postopek.8 Samo na prvi pogled zato, ker se tudi z razgovorom preiskovanca z izvedencem psihiatrične stroke namreč nedvomno lahko poseže v zasebnost slednjega. Po mnenju revizijskega sodišča je treba glede na relevantne dejanske okoliščine vsakega posameznega primera tehtati, ali se mora pravica do izjave umakniti pravici do zasebnosti ali obratno in v kolikšni meri, če ni mogoče v celoti varovati obeh. Konkreten primer je drugačen: iz izvedenskega mnenja izhaja, da razgovora med izvedencem in nasprotnim udeležencem, na katerem bi izvedenec gradil dejanske zaključke (izvid) niti ni bilo.9 Revizija niti ne trdi drugače; navaja, da je nasprotni udeleženec spal.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00004314
ZFPPIPP člen 122, 122/4, 459, 463, 463/1, 468, 468/3. ZMZPP člen 109, 109/3, 111. ZIZ člen 42. ZPP člen 354. ZNP člen 37.
priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti - varstvo upnikov - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - objava sklepa o priznanju tujega postopka o insolventnosti - sprememba ali odprava posledic priznanja tujega postopka o insolventnosti - rok za vložitev predloga - zavrženje predloga - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba 468. člena ZFPPIPP pooblašča sodišče, ki odloča o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, da sme pri določitvi pravnih posledic, ki jih določi po 465. ali 467. členu, le-te ustrezno omejiti in s tem zavarovati interese upnikov in drugih oseb, vključno z dolžnikom, za katere pravne posledice učinkujejo. Sodišče lahko tako ravna po uradni dolžnosti ali na predlog tujega upravitelja ali osebe, za katero učinkujejo pravne posledice. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da zakon roka, po katerem lahko sodišče v takšnem primeru postopa, ne določa. Navedeno tudi pomeni, da ni mogoče z rokom omejiti predloga, ki ga lahko zainteresirana oseba poda sodišču, da bi postopalo po določbi 468. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP v prvem odstavku 463. člena določa, da se mora sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Določba predstavlja v razmerju do splošnih procesnih pravil o vročanju sodnih odločb posebno ureditev. Namen pravila o javnem objavljanju na spletnem portalu je, da se lahko vnaprej nedoločno zainteresiranih število oseb seznani s postopkom oziroma procesnimi dejanji, opravljenimi v njem, in jim zagotovi sodelovanje v postopku, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji.