predlog za dopustitev revizije - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pridržanje - odločanje sodišča druge stopnje izven glavne obravnave - procesne ustavne pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ureditev postopka za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v ZDZdr, ZNP in ZPP takšna, da zadržanemu zagotavlja dejansko uresničitev pravice do neodvisnega zastopanja v postopku, pravice do sodne kontrole odločitve, pravice do pritožbe in pravice do zaslišanja in neposrednega stika s sodnikom sodišča prve stopnje in je tako skladna z Ustavo in mednarodnimi standardi za varstvo človekovih pravic. Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da so bile vse navedene pravice predlagateljici zagotovljene tudi v obravnavanem primeru. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločalo brez obravnave, ker je ocenilo, da ta za odločitev v zadevi ni potrebna (prvi odstavek 347. člena ZPP), predlagateljica pa po oceni Vrhovnega sodišča, ni izkazala verjetnosti obstoja očitanih absolutno bistvenih kršitev, ki naj bi bile storjene s strani sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče je zato ocenilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, zato je predlog zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS00014148
ZPP člen 214, 286, 362, 362/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP člen 37. ZVVJTO člen 2, 3, 4, 4/2, 8.
predlog za dopustitev revizije - predlagalni nepravdni postopek - vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - prekluzija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije v zvezi z v predlogu postavljenimi vprašanji niso podani, zato je predlog predlagateljice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014666
ZVEtL člen 30, 30/6. ZVEtL-1 člen 43, 51, 57, 57/3. URS člen 22, 155. ZPP člen 22, 155. ZPP člen 44, 44/2. ZNP člen 35, 37.
sprememba materialnega predpisa - prehodna določba - pravica do revizije - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba nepremičnine - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - prostorski akti in upravna dovoljenja - razlaga zakona - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - pojem nadaljnjih postopkov po prehodnih in končnih odločbah ZVEtL-1 - prepoved poseganja v pridobljene pravice - prepoved retroaktivnosti - pravica do izjave v postopku - dovoljenost revizije - nepravdni postopek
Po presoji revizijskega sodišča je ustavnoskladna razlaga tretjega odstavka 57. člena ZVEtL-1 lahko samo taka, da "nadaljnji postopki" po izdaji prvostopenjske odločbe (ki je bila izdana še pred uveljavitvijo ZVEtL-1), v katerih naj se uporabljajo določbe ZVEtL-1, ne pomenijo tudi postopkov z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper to odločbo na način, da bi se v njih uporabljale materialnopravne določbe ZVEtL-1. Taki nadaljnji postopki lahko pomenijo le tiste postopke, na katere omenjena zakonska določba v zadnjem stavku tudi izrecno odkaže: "Če je po uveljavitvi tega zakona odločba prve stopnje razveljavljena, se postopek nadaljuje po določbah tega zakona." Uporaba materialnopravnih določb ZVEtL-1 v instančnih postopkih bi namreč lahko pomenila retroaktivni poseg v pridobljene pravice, predvsem pa tudi poseg v pravico strank do izjave.
Hkrati pa taka razlaga tretjega odstavka 57. člena ZVEtL-1 omogoča uporabo procesnih določb ZVEtL-1 v nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi. Tako denimo v primerih, ko je bila odločba sodišča prve stopnje izdana še na podlagi ZVEtL, udeležencem vendarle daje pravico do revizije, ki je ZVEtL ni dovoljeval. S tem namreč za nazaj ne posega v že pridobljene pravice - pravica do revizije nastane šele z izdajo drugostopenjske odločbe.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za določitev nujne poti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku za dovolitev nujne poti revizija ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.
dovoljenost pritožbe - nepravdni postopek - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan - zavrženje pritožbe
Pritožba ni dovoljena zato, ker je bil z izpodbijanim sklepom postopek pravnomočno končan, po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP pa je mogoče sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, izpodbijati z revizijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00012997
ZPP člen 254, 254/3, 367a, 367a/1. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 42/2, 42/3, 43, 43/1, 43/2, 43/3, 51.
dopuščena revizija - vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - nepravdni postopek - pravica do izjave v postopku - dokazovanje z izvedencem - izvedenec ustrezne stroke - določitev drugega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- katera dejstva in strokovna pravila so odločilna za razmejitev med pripadajočimi zemljišči posameznih stavb in skupnimi pripadajočimi zemljišči več ali vseh stavb v enotno grajeni in urejeni soseski, če prostorski akt, na podlagi katerega je bila soseska urejena, o tem molči,
- ali je kršena pravica udeleženca nepravdnega postopka do izjave, če sodišče ne dopusti dokazovanja z izvedencem urbanistične stroke o strokovni nepravilnosti mnenja izvedenca geodetske stroke glede tolmačenja prostorskega akta in uporabe urbanističnih standardov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - sodna praksa - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v sklepu II DoR 341/2015 z dne 7. 1. 2016 zavzeto stališče, da vloga poslovno nesposobne osebe nima pravnih učinkov in zato o njej ni mogoče vsebinsko odločati. Vendar pa je obravnavana zadeva postopek, v katerem velja izjema od navedenega splošnega pravila. Gre namreč za postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, ki je urejen v drugem poglavju ZNP.
ZPND člen 19, 21. ZNP člen 34, 111, 111/2. ZPP člen 367, 367/3, 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - preprečevanje nasilja v družini - pravica uporabe stanovanja
Začasno izključno pravico uporabe stanovanja po ZPND ni mogoče enačiti s pravico do uporabe stanovanja po ZSR. Zato izpodbijana pravnomočna odločba sodišča druge stopnje ni odločba, s katero bi bilo odločeno o stanovanjski pravici ali pravici do uporabe stanovanja v pomenu drugega odstavka 111. člena ZNP). Nasprotni udeleženec torej nima dostopa do revizije.
nepravdni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - drugostopenjski razveljavitveni sklep - dovoljenost pritožbe - smiselna uporaba ZPP
Iz besedila 357.a člena ZPP izhaja, da je zakonodajalec pritožbo zoper razveljavitveni sklep višjega sodišča vezal na položaj, ko slednje s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in ne na položaj, ko razveljavi njegov sklep.
Smiselna uporaba 357.a člena ZPP v nepravdnih postopkih pomeni, da je pritožba zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je razveljavljen sklep sodišča prve stopnje, ki je po svoji naravi ekvivalenten sodbi, izdani v pravdnem postopku, dopustna.
Sklepi, izdani v postopkih odločanja o ukrepih za preprečevanje nasilja po ZPND, so v bistvenem podobni sklepom, izdanim v postopkih odločanja o začasnih odredbah. To pa pomeni, da takšni sklepi nimajo narave sodbe.
ZPP člen 86, 86/3, 91, 91/1, 367b, 367b/1, 367b/2, 377, 384. ZNP člen 37. ZDZdr člen 30, 30/1.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - omejitev postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog - nepravdni postopek - psihiatrično zdravljenje - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve
V nepravdnem postopku sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve pacienta ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi postulacijske sposobnosti revidenta - nasprotnega udeleženca.
Prredlog za dopolnitev revizije je bil vložen prepozno, zato ga je sodišče zavrglo.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obrazložitev sklepa - razveljavitev sklepa
Cilj pravnega sredstva po 357.a členu ZPP je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeravno bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. V konkretnem primeru izpodbijani sklep pritožbenega sodišča sploh ne vsebuje tehtanja, ali bi pritožbeno sodišče o zadevi lahko odločilo samo ali ne, zato ga je Vrhovno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.
NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00012029
ZUreP-1 člen 103, 105. ZNP člen 21.
razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno zemljišče - pridobitev lastninske pravice - prevzem posesti - status zemljišča - dejanska raba nepremičnin - dejansko stanje ob razlastitvi - namembnost zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine - zamudne obresti - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - zamuda - vrsta postopka - nepravdni postopek - dopuščena revizija
V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine.
O odškodnini za razlaščeno zemljišče in obrestih od nje tudi v takem primeru odloča nepravdno sodišče.
predlog za dopustitev revizije - vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča - uporaba zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003 - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog nasprotnega udeleženca za dopustitev revizije zavrnilo.
Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1-1, 1-2. URS člen 22.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - ZIKS
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno zaključili, da je bilo v obravnavanem primeru premoženje podržavljeno že na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a (torej ex lege), in sicer z dnem njegove uveljavitve (6. 2. 1945).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS00012311
ZUreP-1 člen 92, 105. URS člen 22.
razlastitev - nepravdni postopek - odškodnina zaradi razlastitve - status zemljišča - gozdno zemljišče - stavbno zemljišče - vrednotenje zemljišča - gradnja ceste - sprememba namembnosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Revidentovo zemljišče statusa stavbnega zemljišča ni imelo izvorno, ampak ga je pridobilo izključno zaradi nameravane gradnje ceste in razlastitve.
Ko odškodnino določa sodišče v nepravdnem postopku, izhaja iz cenitve zemljišča, ki jo v postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi izdela izvedenec ustrezne stroke (glej tretji odstavek 105. člena ZUreP-1). Udeleženci postopka imajo možnost izpodbijati pravilnost take cenitve, če menijo, da ne ustreza navedenim kriterijem in standardom. Ne morejo pa v konkretnem primeru na odločitev o višini odškodnine vplivati cene, ki jo za zemljišča (četudi v neposredni bližini), ki niso bila razlaščena in so na prostem trgu, lastnikom ponujajo privatni investitorji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS00011353
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 105, 105/3. URS člen 22. ZPP člen 35, 103.
nepravdni postopek - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - status zemljišča - sprememba namembnosti - gradnja ceste - vrednotenje zemljišča - pravica do enakega varstva pravic - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Zakonski pojem "namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev" je treba razumeti tako, da ni upošteven le tisti prostorski izvedbeni akt, ki je neposredna podlaga za razlastitev in s katerim se izkazuje javna korist za razlastitev, ampak so pomembni tudi morebitni drugi, prej sprejeti akti, na podlagi katerih so zemljišča pridobila status stavbnih zemljišč, vendar, in to je bistveno, ravno zaradi nameravane gradnje infrastrukture. Drugače povedano: statusa stavbnega zemljišča pred aktom, ki je bil neposredna podlaga za razlastitev, niso imela izvorno, ampak so ga pridobila ravno zaradi nameravane gradnje in razlastitve.
Okoliščina, da so lastniki sosednjih nepremičnin na podlagi sporazuma prejeli višjo odškodnino, sama po sebi ne pomeni, da sta revidentki upravičeni do prav take odškodnine. Upravičeni sta, kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, do odškodnine, ki temelji na cenitvi zemljišča, kot jo v nepravdnem postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi opravil izvedenec ustrezne stroke (glej tretji odstavek 105. člena ZUreP-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS00013445
ZIKS člen 145č, 145č/2.. ZNP člen 37. ZPP člen 370, 370/3. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1-2.
nepravdni postopek - zaplemba premoženja - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - vrnitev zaplenjenega premoženja - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - možnost obravnavanja pred sodiščem - sodna ali upravna pristojnost - ničnost upravne odločbe
Vrnitev podržavljenega premoženja urejata ZDen in ZIKS, ki pa kljub enakemu cilju - cilju odprave krivic - deloma različno urejata pogoje in način vračanja premoženja. V dosedanji sodni praksi se je utrdilo stališče, da je vprašanje pravne podlage zahtevkov za vračanje podržavljenega premoženja odvisno od ugotovitve, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno.
Ob ugotovljeni zaplembi premoženja na podlagi 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ se je kasnejša zaplemba premoženja, ki se bila izrečena s sodbo Sodišča narodne časti, v bistvu nanašala na premoženje, ki ga pokojni ni več imel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS00018096
ZDen člen 44. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 11, 12.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - nacionalizacija - denacionalizacijski postopek - podjetje - pravni status zemljišča - kmetijsko zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - vrnitev premoženja - odškodnina - ugotavljanje vrednosti podržavljene nepremičnine
Obravnavan je bil primer kombiniranega vračanja podržavljenega premoženja (delno v naravi, delno z odškodnino) z več odločbami istega organa (upravnega) ter v zvezi s tem vprašanje cenitve funkcionalnega zemljišča, ki je vodeno kot kmetijsko, ugotovitve njegovega obsega, ugotovitve neto vrednosti aktive in znižanja odškodnine zaradi v denacionalizacijskem postopku priznane odškodnine.
V nepravdnih postopkih pri uporabi določb ZPP o prekluziji treba upoštevati naravo in še posebej tudi vrsto nepravdnega postopka. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je predlagalni postopek in v njem je uveljavljeno razpravno načelo, zato ni mogoče na načelni ravni izključiti smiselne uporabe pravil ZPP o prekluziji. Vendar pa mora sodišče določbe ZPP smiselno uporabiti tako, da uravnoteži postopkovne pravice udeležencev.
Predlagatelj skuša doseči priznanje tuje sodne odločbe zato, da bi z izvršbo uveljavil pravico do učinkovitega sodnega varstva. Zato nima prav sodišče prve stopnje, ki je absolutno prednost dalo iskanju materialne resnice in je v ponovljenem postopku dopustilo neomejeno navajanje novot. Prav tako nima prav, ko navaja, da ima sodišče tudi v zvezi z vprašanjem vzajemnosti oficiozna pooblastila. Na pridržek vzajemnosti sodišče pazi le na ugovor nasprotnega udeleženca in ne po uradni dolžnosti, tako kot na pridržek javnega reda.
Nasprotni udeleženec je ta pridržek dolžan izkazati in zato je prav, da je pri tem časovno omejen. Pomembno pa je, da so časovne omejitve takšne, da je nasprotnemu udeležencu omogočeno, da se opredeli do vseh relevantnih vidikov sporne stvari. Negativne posledice prekluzije je praviloma mogoče udeležencu nepravdnega postopka naložiti le, če je prekršil svojo obveznost prispevanja k pospešitvi postopka. Nasprotni udeleženec se je v prvem postopku zavedal pomembnosti ugovora glede pridržka vzajemnosti, pa sodišču ni predlagal pridobitve izraelskega prava in je ves čas vztrajal le pri ugovoru, da je podan pridržek vzajemnosti, ker izraelska sodišča ne obravnavajo zahteve za priznanje tuje sodne odločbe, če je ta vložena več kot pet let po izdaji sodbe. Izrecno je navedel, da vsebine izraelskega prava ne dokazuje z listinami, ker ne želi po nepotrebnem povečevati stroškov postopka. Zamudo z navajanjem novih ugovorov je zato treba v celoti pripisati njegovi krivdi.
V pravni teoriji je poudarjeno, da za obstoj vzajemnosti ni nujno, da bi tuja država predvidela povsem enake predpostavke in postopek za priznanje tujih sodnih odločb, saj v tem primeru vzajemnosti praktično nikoli ne bi bilo. Treba je le oceniti, ali so načeloma možnosti za priznanje tujih sodnih odločb v tej državi zaradi drugačne pravne ureditve bistveno manjše. Po oceni pritožbenega sodišča tudi ob upoštevanju določb izraelskih določb zakona, ki urejajo priznanje tujih sodnih odločb ni izkazano, da bi bili izraelski pogoji in postopek priznanja toliko strožji, da bi bilo priznavanje slovenskih sodnih odločb do te mere oteženo, da je mogoče govoriti o pridržku vzajemnosti. Pomembno je, da nasprotni udeleženec ni niti zatrjeval, niti izkazal, da bi izraelska sodišča v primerljivem primeru, ko bi šlo za odločbo kakšne druge evropske države, priznanje tuje sodne odločbe zavrnila. Takšnega primera pritožbeno sodišče tudi ni našlo v prikazu izraelske sodne prakse na področju priznavanja tujih sodnih odločb. Pritožbeno sodišče tako kot ob prvem odločanju zagovarja stališče, da je treba k ugotavljanju dejanske materialne vzajemnosti pristopiti prožno, saj je v interesu držav, da se gradi medsebojno zaupanje in pravna varnost državljanov.7 Zato je treba restriktivno pristopiti k zavračanju priznanja zaradi vzajemnosti. Žrtve nasprotnega pristopa so stranke, ki želijo zavarovati svoje pravice. S tem, ko se omogoči izvršba tuje sodbe, se strankam zagotavlja učinkovito varstvo njihovih pravic tudi pravice do sodnega varstva iz 6. člena ESČP.
Sodišče prve stopnje je izčrpno obrazložilo, da je izraelsko sodišče nasprotnemu udeležencu omogočilo sodelovanje v postopku in je bilo torej v celoti spoštovano načelo kontradiktornosti. Načelo kontradiktornosti je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki ga zagotavlja tudi 22. člen Ustave. V kontradiktornem postopku mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze, pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke in da sodeluje v dokaznem postopku. Ugotovljeno je bilo, da je bilo vse to nasprotnemu udeležencu v postopku pred izraelskim sodiščem omogočeno.
Tako v slovenskem kot v izraelskem civilnem postopku veljata načelo dispozitivnosti in razpravno načelo, kar je logična posledica prevlade avtonomije volje strank v materialnem civilnem pravu. Stranka lahko z različnimi dispozitivnimi dejanji vpliva na rezultat postopka. Ena takšnih možnosti je tudi, da se odloči, da v dokaznem postopku ne bo sodelovala in s tem sprejme, da bo sodišče odločitev oprlo na dokaze, ki jih sodišču predloži nasprotna stranka oziroma, da bo sodišče uporabilo svoja pravila o izvajanju dokaznega postopka. Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje na podlagi izraelske sodne prakse v zadevi „Axelrod“ odločilo, da bo pri prisoji odškodnine za premoženjsko škodo kljub temu, da tožnik glede izgube zaslužka in stroškov oskrbe sodišču ni predložil nobenih listinskih dokazil, upoštevalo aktuarni izračun, nikakor ne pomeni kršitve načela enakega varstva pravic v postopku. Toženec je imel možnost, da takemu pristopu nasprotuje, vendar se je svoji pravici odrekel, v zadnji fazi postopka še s tem, ko zoper odločbo o določitvi višine odškodnine tudi ni vložil pritožbe.
Tudi v slovenski sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da je razmerje med zdravnikom in bolnikom praviloma pogodbene narave, ne glede na to, ali gre za zdravnika zasebnika, ali za zdravnika, ki opravlja svoje delo v javni zdravstveni ustanovi. Tako bi tudi po slovenskem pravu sodišče uporabilo določbo 147. člena OZ le v primeru, če bi ugotovilo, da je bila pogodba sklenjena z zdravstveno ustanovo, v kateri je bila operacija opravljena. Iz obrazložitve izraelske sodbe pa izhaja, da je bilo ugotovljeno, da je predlagatelj pogodbo sklenil neposredno s tožencem. Ugovor, da bi bil nasprotni udeleženec tudi ob takšnih ugotovitvah zaradi določbe 147. člena OZ zavarovan pred neposredno odškodninsko odgovornostjo, tako ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00011356
ZNP člen 2, 6, 21. ZDZdr člen 39, 70, 71, 80. URS člen 19, 22, 23.
podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - predlog za zdravljenje pod nadzorovano obravnavo v domačem okolju - zavrnitev predloga - nepravdni postopek - vezanost sodišča na predlog - nadzorna vloga sodišča - kršitev osebnostnih pravic - omejitev osebne svobode - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - dopuščena revizija
Sodišče ima (samo) nadzorno vlogo, kar pomeni, da nastopa v vlogi varuha pacientove osebne svobode ter da zato preizkuša le, ali je predlagan ukrep v skladu s pogoji iz 39. in 80. člena ZDZdr in ali je odvzem osebne svobode sorazmeren z ustavno vrednoto, ki se na ta način varuje, v obravnavanem primeru z zdravjem in življenjem samoogrožajoče pridržane osebe.
Ustavnoskladna razlaga je lahko le taka, da je sodišče vezano na predlagani ukrep zdravljenja v nadzorovani obravnavi, kar pomeni, da zoper pridržano osebo ne sme odrediti težjega in v njegove človekove pravice bolj posegajočega ukrepa od predlaganega.
dopuščena revizija - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - zavrnitev predloga - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebne svobode - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju