Nepremičnina "nerazdeljeni posamezni deli" predstavlja zgolj začasno ureditev do vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Revidentka zato drugostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da izračunanih deležev ni utemeljilo v razmerju do danes vpisanih solastniških deležev, oziroma, da ni ugotovilo, kaj v naravi predstavlja delež 51/54 nerazdeljenega posameznega dela z identifikacijsko številko 900. Gre namreč le za provizoričen delež na fiktivni nepremičnini, ki bo po vzpostavitvi etažne lastnine prenehala obstajati (bo izbrisana iz zemljiške knjige).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišče - nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine
V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo udeleženci na razpolago pravna sredstva po ZPP in ZNP. Predlagatelj mora torej morebitno zmotno uporabo materialno in procesnopravnih določb v zvezi z vprašanjem namembnosti in posledično vrednosti razlaščene nepremičnine uveljavljati v okviru omenjenih pravnih sredstev.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - odklanjanje zdravljenja - blodnjavost
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili vse potrebne okoliščine za oceno, ali so pri nasprotni udeleženki izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje v varovani oddelek SVZ brez privolitve. Pravilna je tudi njuna ocena, da nasprotna udeleženka s tem, ko zaradi odklanjanja zdravil zapada v stanje tako hudih motenj stika z realnostjo, da jo je strah pred zastrupitvami, da ne zmore obvladovati svojega ravnanja in zapada v konflikte, resno ogroža svoje zdravje.
ZDZdr člen 74, 74/1-5, 74/1-6. - člen 8, 8/b-c. ZSV-UPB2 člen 51.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje s privolitvijo - pogoji za sprejem - socialno varstvo - prostorska stiska
Res je, da se je predlagatelj strinjal s premestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda in je zato treba uporabiti 74. člen ZDZdr. Ne drži pa, da predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za sprejem iz 5. in 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
Upoštevaje ugotovitve sodišč o težavah v duševnem zdravju je nasprotni udeleženec upravičenec do socialnovarstvenih storitev v posebnem socialnovarstvenem zavodu po podtočki C) točke b 8. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki jih izvaja udeleženec, ki je posebni socialnovarstveni zavod.
Prostorska stiska posebnih socialnovarstvenih zavodov po ustaljeni sodni praksi ni pravno relevantna.
odvzem poslovne sposobnosti - kršitev načela kontradiktornosti postopka - osebni pregled pri sodnem izvedencu - zdravniški pregled udeleženca - navzočnost pooblaščenca - izvid in mnenje izvedenca - varstvo zasebnosti
Pod (laično) predpostavko (revizijskega sodišča), da izvedenec psihiatrične stroke ugotavlja dejstva, ki v strukturi njegovega "končnega izdelka" pomenijo izvid, "le" z razgovorom, se samo na prvi pogled zdi, da je pravica do izjave lahko kršena vsem udeležencem postopka, ki se razgovora ne morejo udeležiti, ker o njem niso obveščeni, seveda pod nadaljnjo predpostavko, da je delo izvedenca v bistvenem nadomestilo dokazni postopek.8 Samo na prvi pogled zato, ker se tudi z razgovorom preiskovanca z izvedencem psihiatrične stroke namreč nedvomno lahko poseže v zasebnost slednjega. Po mnenju revizijskega sodišča je treba glede na relevantne dejanske okoliščine vsakega posameznega primera tehtati, ali se mora pravica do izjave umakniti pravici do zasebnosti ali obratno in v kolikšni meri, če ni mogoče v celoti varovati obeh. Konkreten primer je drugačen: iz izvedenskega mnenja izhaja, da razgovora med izvedencem in nasprotnim udeležencem, na katerem bi izvedenec gradil dejanske zaključke (izvid) niti ni bilo.9 Revizija niti ne trdi drugače; navaja, da je nasprotni udeleženec spal.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00004314
ZFPPIPP člen 122, 122/4, 459, 463, 463/1, 468, 468/3. ZMZPP člen 109, 109/3, 111. ZIZ člen 42. ZPP člen 354. ZNP člen 37.
priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti - varstvo upnikov - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - objava sklepa o priznanju tujega postopka o insolventnosti - sprememba ali odprava posledic priznanja tujega postopka o insolventnosti - rok za vložitev predloga - zavrženje predloga - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba 468. člena ZFPPIPP pooblašča sodišče, ki odloča o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti, da sme pri določitvi pravnih posledic, ki jih določi po 465. ali 467. členu, le-te ustrezno omejiti in s tem zavarovati interese upnikov in drugih oseb, vključno z dolžnikom, za katere pravne posledice učinkujejo. Sodišče lahko tako ravna po uradni dolžnosti ali na predlog tujega upravitelja ali osebe, za katero učinkujejo pravne posledice. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da zakon roka, po katerem lahko sodišče v takšnem primeru postopa, ne določa. Navedeno tudi pomeni, da ni mogoče z rokom omejiti predloga, ki ga lahko zainteresirana oseba poda sodišču, da bi postopalo po določbi 468. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP v prvem odstavku 463. člena določa, da se mora sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Določba predstavlja v razmerju do splošnih procesnih pravil o vročanju sodnih odločb posebno ureditev. Namen pravila o javnem objavljanju na spletnem portalu je, da se lahko vnaprej nedoločno zainteresiranih število oseb seznani s postopkom oziroma procesnimi dejanji, opravljenimi v njem, in jim zagotovi sodelovanje v postopku, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji.
spor o pristojnosti - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - podaljšanje pridržanja v psihiatrični zdravstveni organizaciji - kraj bivanja
A. A. začasno prebiva v Socialno varstvenem zavodu Dutovlje in je s tega vidika podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Sežani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00004476
ZPP člen 367, 367/4, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37. ZZZDR člen 10a, 106, 106/4.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - določitev stikov med staršem in otrokom - dovoljenost revizije
Ne ZZZDR v delu, ki se nanaša na odločanje v stikih, ne ZPP v delu, ki ureja postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki, ne določa dovoljenosti revizije v teh zadevah, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
ZPP člen 199, 199/1, 200, 201. ZNP člen 30, 37. ZDZdr člen 50.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - stranska intervencija - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev predloga
Pritožnik je vložil predlog za stransko intervencijo šele ob vložitvi pritožbe proti prvostopenjskemu sklepu. V tej fazi postopka pa je bila njegova pravica do pravnih sredstev enako varovana na podlagi določbe 30. člena ZNP in 50. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr).
ZZZDR člen 10a, 10a/1, 10a/2, 106a. ZPP člen 367, 367/4, 377, 384, 384/4. ZNP člen 37.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - določitev stikov z otrokom - odvzem roditeljske pravice - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije zoper sklep o stikih, izdan v nepravdnem postopku, ni dovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS00000378
ZVVJTO člen 2, 7, 7/1, 8, 8/4. ZPP člen 9, 286, 339, 339/2-14. ZNP člen 37. ZDPra člen 14.
nepravdni postopek - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - povrnitev vlaganj - zastopanje državnega pravobranilstva - dopustnost tožbe - dokazovanje - prosta presoja dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - procesna skrbnost pravdne stranke - navajanje novih dejstev in dokazov - ustaljena sodna praksa
Pravočasnost predloženih pogodb utemeljuje na revizijski stopnji neizpodbijana ugotovitev v prvostopenjskem sklepu, da predlagateljica na prekluzijo ni bila izrecno opozorjena.
Če je tako, predlagateljica zaradi opustitve takšnega opozorila, ob upoštevanju občutnega posega v njeno pravico do izjave, ki bi ga pomenila prekluzija, ne sme trpeti škodljivih posledic. Pri tem je nepomembno, da zakon v 286. členu ZPP ne določa izrecne obveznosti sodišča, da stranke opozori na posledice zamude.
Namen novele je olajšati položaj upravičencev v dokaznem postopku, zlasti kar zadeva predhodni postopek pri Državnem pravobranilstvu, ne pa spreminjati ali kakorkoli posegati v načelo proste presoje dokazov kot metodo za ugotavljanje spodnje premice odločbe v sodnem postopku. Prosta dokazna ocena se nanaša na izbor dokazov, na metodo njihove izvedbe in oceno njihove vrednosti. To v konkretnem primeru pomeni, da lahko predlagateljica za dokazovanje obstoja pravnega posla iz 2. člena ZVVJTO predlaga katerokoli dokazno sredstvo, ki mu sodišče ne sme vnaprej odreči dokazne teže, ampak mora presojo njegove dokazne vrednosti podvreči skrbni, vestni in argumentirani dokazni oceni.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - izključna pristojnost slovenskega sodišča - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - ordinacija pristojnosti - neznano bivališče
Če udeleženec, proti kateremu se postopek vodi po uradni dolžnosti, nima ne stalnega ne začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ima pa slovensko državljanstvo, Vrhovno sodišče določi krajevno pristojno sodišče.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - nujna pot
Nujna pot se ne pridobi po samem zakonu (ex lege), temveč šele na predlog lastnika zemljišča s prisilno pravnomočno sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku, ki ima pravno naravo konstitutivne odločbe . Toženec bi se tako lahko skliceval, da je upravičen do uporabe sporne trase, če bi bila na njej na podlagi ustreznega predloga podanega v nepravdnem postopku že ustanovljena nujna pot na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
URS člen 19. 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1. ZNP člen 37.
človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - shizofrenija - ogrožanje sebe in drugih
Pritožbeno sodišče je ugotovilo vzročno zvezo med duševno motnjo zadržane osebe in njeno realno možnost ogrožanja drugih, ob uživanju marihuane pa tudi možnost samopoškodbenih dejanj, kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržana oseba do svojega stanja ni kritična in se potrebe po zdravljenju ne zaveda. Pritožbeno sodišče je tako zdravljenje osebe v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim varstvom ocenilo kot edino trenutno primerno obliko zdravljenja in omejilo trajanje zdravljenja na čas šestih tednov. Zato sta revizijski tezi, da sodišče druge stopnje ni ugotovilo vseh predpostavk za sprejem na zdravljenje brez privolitve, in da je zmotno uporabilo materialno pravo, neutemeljeni.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
Sprejeti ukrep zdravljenja predstavlja lahko hud poseg v pravico do osebne svobode bolnika, vendar je v našem primeru treba upoštevati, da bi sicer bolnik lahko ogrozil svoje življenje zaradi posledic duševne motnje, ki jih ni mogoče preprečiti z drugačnim zdravljenjem, kot ga je določilo sodišče.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0018906
ZPP člen 181, 181/2, 214, 214/5. ZNP člen 9.
ugotovitvena tožba - pravni interes - nepravdni postopek - napotitev na pravdo
Ugotovitvena tožba, na katero je tožnik napoten iz nepravdnega postopka, ima svoj temelj v posebnem predpisu, zato tožniku pravnega interesa ni treba posebej izkazovati, sodišču pa ne ugotavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00007713
ZUreP-1 člen 105. ZPP člen 367A, 367a/1.
dopuščena revizija - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - dejanska raba zemljišč - postopek razlastitve nepremičnin - odgovornost države - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče;
- ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena ZUreP-1 potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi: a) dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene, b) dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in c) dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka ter
- ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka in sicer: a) kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka - ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti oziroma b) kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka - ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu oziroma c) kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine.
postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v socialno varstvenem zavodu - sprejem na zdravljenjebrez privolitve - ogrožanje premoženja - hujša premoženjska škoda - odklanjanje zdravljenja - pravica do svobodne izbire
Sodišče mora konkretizirati okoliščine iz prve alineje prvega odstavka 39. člen ZDZdr.
Zgolj zavračanja zdravljenja (predvsem zavračanja zdravil), še ni mogoče a priori šteti za ogrožanje zdravja v smislu prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Treba je razlikovati med primerom, ko se odreče zdravljenju neka oseba, ki ima duševno bolezen ali duševno motnjo, a se svojega stanja v dejanskih prvinah zaveda in nanj svobodno pristaja ter primerom, ko se dejanskih prvin svojega duševnega stanja sploh ne zaveda ter zato na takšno stanje tudi ne more svobodno pristati.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0018798
ZDZdr člen 40, 41, 75, 75/2, 77, 77/2. ZNP člen 37. ZPP člen 8. URS člen 19, 35, 51.
postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v socialno varstvenem zavodu - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom - zdravljenje na varovanem oddelku - podaljšanje ukrepa - predlagatelj - aktivna legitimacija - center za socialno delo - razlaga zakona - logična razlaga - namenska razlaga - besedna razlaga - mnenje izbranega zdravnika
Določila drugega odstavka 77. člena ZDZdr ni mogoče razlagati tako (ozko), da z določitvijo direktorja socialno varstvenega zavoda kot predlagatelja podaljšanja zadržanja osebe v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda izključuje smiselno uporabo tistih (splošnejših) določb ZDZdr, ki opredeljujejo, kdo je lahko upravičeni predlagatelj, konkretno torej določila 40. člena ZDZdr. Drugačno razlago namreč terjata logična in namenska razlaga zakona.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 25, 25/2. ZNP člen 12, 16, 16/2, 37, 41, 41/1. ZDZdr člen 41, 75, 75/2, 77, 77/2.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - sprejem na zdravljenje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve - stalno prebivališče udeleženca v postopku - ekonomičnost postopka
Razlogi, ki jih navaja okrajno sodišče v sklepu o izreku nepristojnosti (hitrejša in bolj ekonomična izvedba postopka pred Okrajnim sodiščem v Sežani, na območju katerega je nasprotni udeleženec zadržan v zavodu) in razlogi, ki jih navaja (napačno uporabljeni) drugi odstavek 16. člena ZNP (zavarovanje pravic in pravnih interesov oseb, ki zaradi dušene bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravne interese), lahko sicer kažejo, da bi bilo postopek smotrno izvesti pred Okrajnim sodiščem v Sežani, vendar pa zakonska ureditev pristojnosti po ZDZdr in ZNP ne dajeta podlage za takšno odločitev v sporu o pristojnosti med tema sodiščema.