CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS00036474
ZDZdr člen 74, 74/1.6. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mladoletna oseba
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustna namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sedež oziroma bivališče strank v sporu - bivanje udeleženca v socialno varstvenem zavodu
Predlagana delegacija je smotrna, saj je v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo predvideno zaslišanje osebe, za katero je predlagana postavitev pod skrbništvo (61. člen ZNP-1), kot je predviden tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče na Ptuju, na območju katerega nasprotni udeleženec trenutno biva, saj je utemeljeno pričakovati, da se bo postopek pred tem sodiščem izvedel lažje, hitreje in z manjšimi stroški.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00037149
URS člen 22, 23, 158. ZVEtL člen 26, 26/2, 26/5, 27, 27/1, 27/2, 28, 28/1, 28/2. ZPP člen 339, 339/2-8, 378, 394, 394/2. ZNP člen 37.
predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nepravdni postopek - postopek po ZVEtL - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - spremembe vpisov v katastru stavb - udeleženci postopka - ravnanje sodišča - obvestilo sodišča o postopku - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - zakoniti zastopnik etažnih lastnikov - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - obveščanje etažnih lastnikov - opustitev upravnika večstanovanjske stavbe - dopuščena revizija
Ker upravnik kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov v postopku ne postopa v imenu in za račun sodišča temveč v imenu in za račun etažnih lastnikov, njegova opustitev, da etažne lastnike stavbe obvesti o obvestilu sodišča in postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ne pomeni obnovitvenega razloga po 2. točki 394. člena ZPP.
dopuščena revizija - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - zdravljenje - obstoj milejšega ukrepa
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je pravilna odločitev sodišča, da je pogoj nesposobnosti obvladovanja ravnanja osebe iz 4. alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr izpolnjen, če je oseba nesposobna obvladovanja svojega ravnanja zaradi terapije, ki ni običajna in odstopa od običajnih praks tako glede terapije kot glede odmerkov, prav takšna odstopanja pri predpisani terapiji pa lahko povzročijo višjo stopnjo agresivnosti ali nemira in vplivajo na stopnjo sposobnosti obvladovanja ravnanja in torej njena nesposobnost obvladovanja ni posledica duševne motnje?
- Ali je dopustno nadaljnje zadržanje nasprotne udeleženke na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez njene privolitve, četudi izvedenec psihiater ugotovi, da obstaja milejši ukrep, ki ga pri nas ni?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz pobude SVZ Hrastovec je razvidno, da je udeleženec že dlje časa nastanjen v tem zavodu in da se njegovo duševno zdravje poslabšuje. V Ljubljani ima prijavljeno zgolj zakonsko prebivališče, druga navezna okoliščina z Ljubljano pa ne obstaja. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
dopuščena revizija - nepravdni postopek - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zavrženje predloga - zavrnitev predloga - sprememba odločbe pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, 350. člena ZPP in 360. člena ZPP, s tem, ko je sodišče prve stopnje predlog zavrglo, Višje sodišče pa je sicer ugotovilo, da odločitev o zavrženju predloga ni pravilna, in da bi moralo sodišče predlog meritorno obravnavati, vendar je izpodbijani sklep kljub temu potrdilo in samo navedlo razloge, ki bi narekovali zavrnitev predloga, z obrazložitvijo, da je zavrženje predloga za predlagateljico bolj ugodna odločitev kot zavrnitev predloga.
ZPP dovoljuje revizijo pod pogojem, da je bila predhodno dopuščena. V obravnavanem primeru je bila dopuščena po predlogu zakonitega udeleženca, tj. Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe P., revizijo pa je vložil predlagatelj, ki je sicer eden od etažnih lastnikov te stavbe. Vložil jo je torej drug udeleženec nepravdnega postopka in ne tisti, na predlog katerega je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo. Oseba (stranka, udeleženec), ki ni vložila predloga za dopustitev revizije, pa pravice do revizije nima. Izjema bi lahko bila podana, če bi bil vlagatelj revizije s predlagateljem dopustitve revizije v razmerju enotnih sospornikov, zaradi česar se tudi nanj razteza učinek aktivnih koristnih dejanj drugega sospornika (196. in 197. člen ZPP). Za tak primer tu ne gre, saj na strani predlagatelja nastopa en sam etažni lastnik kot samostojni formalni udeleženec postopka.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDZdr člen 39, 39/1, 48, 48/1.
predlog za dopustitev revizije - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pridržanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6. ZUODNO člen 2-1. ZMZPP člen 2, 2/1, 11, 48, 78.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - splošna krajevna pristojnost - razglasitev pogrešanca za mrtvega - lega nepremičnine
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Ajdovščini. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri katerih je pogrešani vpisan kot solastnik, poleg tega pa je iz Dobravelj, ki spadajo v območje Okrajnega sodišča v Ajdovščini, tudi predlagateljica.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Nasprotni udeleženec je hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici Begunje, kjer bo ostal do nadaljnjega. Že doslej ga je obravnaval Center za socialno delo Kranj. Zato sodišče podaja predlog, naj se določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v tej zadevi. Postopek bo tako namreč enostavnejši in cenejši kot pri sicer pristojnem sodišču. Predlog je utemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je ena od udeleženk postopka sodnica na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča razlog za prenos pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00033950
ZIZ člen 42b, 42b/3. ZPP člen 285. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b.
predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pridržek javnega reda - načelo kontradiktornosti - praksa SEU - materialno procesno vodstvo - izčrpanje pravnih sredstev
Za konkretno presojo je bistveno, da predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje ni trdil, da po seznanitvi s sporno sodno odločbo ni imel možnosti, da jo izpodbija v državi izvora. Ker je bilo trditveno in dokazno breme za ugotavljanje dejstev, ki so ovira za priznanje tuje sodne odločbe, na predlagatelju, bi ta moral izkazati, da zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti ni imel možnosti uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora. Tudi ESČP je v sodbi Avotiņš proti Latviji pojasnilo, da zahteva za izčrpanje pravnih sredstev, ki se nanaša na Uredbo Bruselj I, z vidika garancij iz prvega odstavka 6. člena EKČP ni problematična.
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - zavrženje predloga
V skladu s 34. členom ZNP v nepravdnem postopku revizija ni bila dovoljena, razen če je zakon določil drugače. Ker ZNP v dvanajstem poglavju, ki ureja postopek za ureditev razmerij med solastniki, revizije ni izrecno dovolil, ta v tem postopku ni dovoljena in je tudi ni mogoče dopustiti.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - pomembnost pravnega vprašanja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - nepopolna vloga - zavrženje predloga
asprotni udeleženec zastavlja vprašanje, ki se nanaša na uporabo pravnega standarda hujšega ogrožanja zdravja drugih iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pri tem pa v predlogu ne navede, zakaj je izpostavljeno vprašanje, ki je močno zamejeno s specifičnimi okoliščinami konkretnega primera, pomembno za zagotovitev pravne varnosti. Zaradi opisane pomanjkljivosti predlog ne izpolnjuje pogojev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00032833
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1-a, 45/1-b. ZPP člen 285, 339, 339/1, 339/2-8. ZNP člen 37.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - odklonilni razlog - javni red - nepravdni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno pravo - načelo kontradiktornosti - vročitev odločbe - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - zavrnitev priznanja in izvršitve
1. V izjemo pod točko (a) prvega odstavka 45. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah se uvrščajo tako nasprotovanja materialnemu kot procesnemu javnemu redu, izjema pod točko (b) pa obravnava poseben vidik pridržka javnega reda, pri čemer pa bo uporaba določila o nasprotovanju javnemu redu iz točke (a) izključena, kadar bo podan dejanski stan specialnih določil, ki ga urejajo nadaljnje točke prvega odstavka 45. člena Uredbe. Pri zatrjevani kršitvi načela kontradiktornosti v začetnem stadiju postopka bo sodišče presojalo obstoj izjeme po (b) točki, če pa bo uveljavljana kršitev te pravice v poznejši fazi postopka, je mogoča presoja, ali je s tem prišlo do kršitve javnega reda v zaprošeni državi.
2. Ureditev priznavanja in izvrševanja temelji na medsebojnem zaupanju v ustreznost sodnega varstva znotraj Unije. To zaupanje med drugim zahteva, da so sodne odločbe, izdane v državi članici ipso iure priznane v drugi državi članici. V tem sistemu je treba razloge za zavrnitev priznanja razlagati ozko, ker pomenijo oviro za izpeljavo enega od temeljnih ciljev Uredbe, določilo o javnem redu pa se uporablja samo izjemoma. Pridržek javnega reda je treba razlagati restriktivno in ga uporabiti kot ultima ratio. Predlagatelj torej neutemeljeno trdi, da lahko kršitev načela kontradiktornosti v začetni fazi, katerega pogoje za odklonitev priznanja ureja Uredba v (b) točki prvega odstavka 45. člena, zaradi neizpolnjevanja vseh tam predpisanih pogojev uveljavlja kot odklonitveni razlog po (a) točki istega določila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - splošna krajevna pristojnost - izbirna pristojnost - stalno prebivališče - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Razlogi sodišča splošne pristojnosti za prenos zadeve na sodišče izbirne pristojnosti so utemeljeni iz razloga smotrnosti - nasprotni udeleženec namreč na območju sodišča izbirne pristojnosti prebiva že več kot dve desetletji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00032081
ZPP člen 347, 347/2, 347/3, 347/3-1, 355, 355/1, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5, 358, 358/1, 358/1-1. URS člen 23, 25.
predlog za določitev nujne poti - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev postopka - načelo ekonomičnosti - načelo smotrnosti - trditvena podlaga - presoja trditvene podlage - materialno procesno vodstvo
Pritožnik ima prav; razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje je kljub obširnemu utemeljevanju razveljavitve vsebinsko prazen. Bere se kot zbirek vseh možnih alibijev, s pomočjo katerih se skuša pritožbeno sodišče izogniti pritožbeni obravnavi oziroma meritorni presoji nujne poti. Resda je ta lahko zanj zahtevna oziroma težavna, a to ne sme biti samostojen razlog za razveljavitev. Pri presoji (ne)utemeljenosti instančne razveljavitve, kot jo ureja 357.a člen ZPP, tako ni dovolj, da sodišče druge stopnje le naniza (oziroma si zagotovi) vsa mogoča dogmatična zavarovanja, temveč je bistveno, da so ta v razmerju do vsakokratnega postopka predvsem prepričljivo procesno in praktično osmišljena.
Instančno sodišče je prvostopenjski sklep razveljavilo, ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni bilo ugotovljeno popolno dejansko stanje, tj. dejanska raba nepremičnin. To ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Ob takem zavzetem stališču pa bi moralo sodišče druge stopnje (vsaj poskusiti) očitano pomanjkljivost najprej sámo odpraviti in s tem zapolniti zaznano praznino. ZPP nalaga sodišču druge stopnje, da razpiše pritožbeno obravnavo, če je treba zapolniti upoštevno dejansko stanje z neugotovljenimi, a zatrjevanimi dejstvi. Če ima pritožbeno sodišče na voljo ustrezne procesne možnosti, a jih (prehitro) ne izkoristi, razveljavitev in ponovitev celotnega sojenja gotovo ni smotrna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00032042
ZZK-1 člen 120, 120/2, 120/3, 124, 150, 150/1. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384.
nepravdni postopek - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - zemljiškoknjižni postopek - vpis pravice v zemljiško knjigo - zapuščinski postopek - vpis po uradni dolžnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena. Drugi udeleženec tako vlaga predlog za dopustitev revizije v zadevi, v kateri je ta z izrecno zakonsko določbo prepovedana, posledično pa ne more biti niti dopuščena.
dopuščena revizija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - plačilo stroškov institucionalnega varstva - pristojnost - civilnopravno razmerje - upravnopravno razmerje - sodna pristojnost - upravna pristojnost
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali odločba tožeče stranke o sprejemu tožene stranke na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda predstavlja odločitev o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika, v okviru katere bi tožeča stranka morala odločiti tudi o plačilu socialno-varstvenih storitev,
2. ali plačilo za socialno-varstvene storitve oziroma oskrbo v konkretnem primeru predstavlja upravnopravno ali civilnopravno razmerje in ali gre posledično za upravno ali za sodno pristojnost.
ZPP člen 367, 367/2. ZMZPP člen 111. ZNP-1 člen 216. ZNP člen 34, 37. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 33.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljena revizija - nepravdni postopek - postopek za priznanje tuje sodne odločbe - zavrženje predloga