določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - splošna krajevna pristojnost - izbirna pristojnost - stalno prebivališče - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Razlogi sodišča splošne pristojnosti za prenos zadeve na sodišče izbirne pristojnosti so utemeljeni iz razloga smotrnosti - nasprotni udeleženec namreč na območju sodišča izbirne pristojnosti prebiva že več kot dve desetletji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00032081
ZPP člen 347, 347/2, 347/3, 347/3-1, 355, 355/1, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5, 358, 358/1, 358/1-1. URS člen 23, 25.
predlog za določitev nujne poti - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev postopka - načelo ekonomičnosti - načelo smotrnosti - trditvena podlaga - presoja trditvene podlage - materialno procesno vodstvo
Pritožnik ima prav; razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje je kljub obširnemu utemeljevanju razveljavitve vsebinsko prazen. Bere se kot zbirek vseh možnih alibijev, s pomočjo katerih se skuša pritožbeno sodišče izogniti pritožbeni obravnavi oziroma meritorni presoji nujne poti. Resda je ta lahko zanj zahtevna oziroma težavna, a to ne sme biti samostojen razlog za razveljavitev. Pri presoji (ne)utemeljenosti instančne razveljavitve, kot jo ureja 357.a člen ZPP, tako ni dovolj, da sodišče druge stopnje le naniza (oziroma si zagotovi) vsa mogoča dogmatična zavarovanja, temveč je bistveno, da so ta v razmerju do vsakokratnega postopka predvsem prepričljivo procesno in praktično osmišljena.
Instančno sodišče je prvostopenjski sklep razveljavilo, ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni bilo ugotovljeno popolno dejansko stanje, tj. dejanska raba nepremičnin. To ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Ob takem zavzetem stališču pa bi moralo sodišče druge stopnje (vsaj poskusiti) očitano pomanjkljivost najprej sámo odpraviti in s tem zapolniti zaznano praznino. ZPP nalaga sodišču druge stopnje, da razpiše pritožbeno obravnavo, če je treba zapolniti upoštevno dejansko stanje z neugotovljenimi, a zatrjevanimi dejstvi. Če ima pritožbeno sodišče na voljo ustrezne procesne možnosti, a jih (prehitro) ne izkoristi, razveljavitev in ponovitev celotnega sojenja gotovo ni smotrna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00032042
ZZK-1 člen 120, 120/2, 120/3, 124, 150, 150/1. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384.
nepravdni postopek - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - zemljiškoknjižni postopek - vpis pravice v zemljiško knjigo - zapuščinski postopek - vpis po uradni dolžnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena. Drugi udeleženec tako vlaga predlog za dopustitev revizije v zadevi, v kateri je ta z izrecno zakonsko določbo prepovedana, posledično pa ne more biti niti dopuščena.
dopuščena revizija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - plačilo stroškov institucionalnega varstva - pristojnost - civilnopravno razmerje - upravnopravno razmerje - sodna pristojnost - upravna pristojnost
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali odločba tožeče stranke o sprejemu tožene stranke na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda predstavlja odločitev o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika, v okviru katere bi tožeča stranka morala odločiti tudi o plačilu socialno-varstvenih storitev,
2. ali plačilo za socialno-varstvene storitve oziroma oskrbo v konkretnem primeru predstavlja upravnopravno ali civilnopravno razmerje in ali gre posledično za upravno ali za sodno pristojnost.
ZPP člen 367, 367/2. ZMZPP člen 111. ZNP-1 člen 216. ZNP člen 34, 37. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 33.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljena revizija - nepravdni postopek - postopek za priznanje tuje sodne odločbe - zavrženje predloga
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - odvzem roditeljske pravice - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s 34. členom ZNP v nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. ZNP v poglavju, ki vsebuje splošne določbe za postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, in v poglavju, ki natančneje ureja postopek za odvzem in vrnitev roditeljske pravice, drugačne določbe ne vsebuje. Revizija tako v postopku za odvzem roditeljske pravice ni dovoljena, kar pomeni, da je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00029125
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - javna površina - javno dobro - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZNP-1 člen 37, 216. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - ureditev meje
Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1 se pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah tedaj (tj. do uveljavitve ZNP-1) veljavnih predpisov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00028620
ZVEtL-1 člen 34, 51.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek vzpostavitve etažne lastnine - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
34. člen ZVEtL-1 določa, da zoper sklep sodišča, izdan v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu, revizija ni dopustna. Mogoče jo je vložiti le zoper pravnomočno odločbo sodišča o ugotovitvi pripadajočega zemljišča, izdano na drugi stopnji, in sicer na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek (51. člen ZVEtL-1).
nepravdni postopek - odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - aktivnosti v zvezi s sodnimi postopki - kverulantstvo - izrek odločbe - konkretizacija - poseg v človekove pravice - načelo sorazmernosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
V izreku pravnomočnega sklepa o delnem odvzemu poslovne sposobnosti niso konkretizirane aktivnosti v sodnih postopkih, ki jih nasprotni udeleženec ne more opravljati samostojno; predvsem iz izreka ni razvidno, ali se omejitev nanaša na njegovo udeležbo v sodnih postopkih v vlogi stranke postopka (in katere: ali samo stranke, ki je iniciator postopka, ali tudi nasprotne stranke), ali tudi v morebitnih drugih vlogah, na primer stranskega intervenienta, priče, zakonitega zastopnika, pooblaščenca, sodnika porotnika, tolmača. Navedena pomanjkljivost pomeni procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča preizkus, ali je bilo nesorazmerno poseženo v ustavno varovane človekove pravice nasprotnega udeleženca,
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1) in pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Tako iz predloga predlagatelja kot iz dopisa CSD je razvidno, da je fizično in psihično zdravstveno stanje nasprotne udeleženke slabo in je v celoti odvisna od pomoči druge osebe. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer trenutno biva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VS00026654
ZSReg člen 16. ZNP-1 člen 216. ZPP člen 367.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - sodni register - postopek vpisa v sodni register - sklep o zavrnitvi pritožbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V času veljavnosti ZNP je takrat veljavni 16. člen ZSReg določal, da zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00027197
ZGD-1 člen 388, 611. ZPP člen 67. ZNP člen 15.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - delničarji - sodni preizkus denarne odpravnine - vodenje enotnega postopka
Ker se je postopek za sodni preizkus denarne odpravnine po 388. členu ZGD-1 z vložitvijo predloga z dne 6. 2. 2019 pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici začel preden je bil pri Okrožnem sodišču v Kopru 11. 2. 2019 vložen predlagateljev predlog, je glede na navedeno določbo v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici (15. člen ZNP).
Obstaja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, zato da se predlagatelju- delničarju omogoči obravnavanje njegovega pravočasnega predloga za sodni preizkus denarne odpravnine v enotnem postopku pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00026837
ZPP člen 254, 254/3. ZVEtL člen 7, 8. ZVEtL-1 člen 42, 43, 51, 57, 57/3.
vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - nepravdni postopek - pravica do izjave v postopku - dokazovanje z izvedencem - izvedenec ustrezne stroke - določitev drugega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - sprememba materialnega predpisa - pravica do revizije - dopuščena revizija - prehodne in končne določbe ZVEtL-1
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča v isti zadevi mora dati ob pravilni razlagi in uporabi kriterijev iz relevantnih določb ZVEtL in ZVEtL-1 enak rezultat. Tako na podlagi ZVEtL kot na podlagi ZVEtL-1 je skupna pripadajoča zemljišča potrebno obravnavati kot izjemo. Predlagatelji s pripombami na izvedensko mnenje niso uspeli vzbuditi resnega dvoma v pravilnost izvedenkinega strokovnega izhodišča, da je sporna nepremičnina skupno pripadajoče zemljišče.
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prehodne določbe - dovoljenost revizije - dovoljenost predloga - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga
ZNP - 1 je začel veljati 15. 4. 2019, sklep sodišča prve stopnje v konkretnem postopku pa je bil izdan 28. 11. 2018. Upoštevaje prehodne določbe prvega odstavka 216. člena ZNP-1 se zato uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. V skladu z določbo 34. člena ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Glede postopkov odločanja o ukrepih po ZPND pa zakon drugačne določbe ne vsebuje.
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34. ZPND člen 22a.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prehodne določbe - dovoljenost predloga - zavrženje predloga
ZNP - 1 je začel veljati 15. 4. 2019, sklep sodišča prve stopnje v konkretnem postopku pa je bil izdan 1. 2. 2019. Upoštevaje prehodne določbe prvega odstavka 216. člena ZNP - 1 se zato uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. V skladu z določbo 34. člena ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Glede postopkov odločanja o ukrepih po ZPND pa zakon drugačne določbe ne vsebuje
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00025096
URS člen 19, 21, 34. ZDZdr člen 74, 75.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - oseba z duševno motnjo - pogoji za sprejem - namen in cilj ukrepa - prostorska stiska - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - dopuščena revizija
Namestitev nasprotne udeleženke v zavod, ki ji ne zagotavlja niti osnovnih in minimalnih bivanjskih pogojev, pomenil hud poseg v njeno pravico do varstva osebnostnega dostojanstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024556
URS člen 56. ZZZDR člen 2, 5a, 5a/1, 106a. ZSV člen 81. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 16.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do osebnih stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - udeležba v postopku - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - upoštevanje otrokovih koristi
Vloga centrov za socialno delo v postopkih v zvezi z otrokom je večplastna: nastopajo kot svetovalni organ (praviloma pred sodnim postopkom, ko udeleženim osebam pomagajo pri sklenitvi ustreznega sporazuma), kot strokovni organ (poročilo in mnenje, ki ga od CSD pridobi sodišče, ima bistvene značilnosti izvedenskega dela), lahko sodelujejo v postopku kot stranka oziroma udeleženec ali pa po končanem sodnem postopku spremljajo in zagotavljajo izvrševanje izrečenih ukrepov (npr. otrokovih stikov pod nadzorom). Enako kot za druge državne organe in nosilce javnih pooblastil v dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom pomeni otrokova korist temeljno vodilo tudi za njihovo delo in odločanje. To lahko zagotovijo le z medsebojnim sodelovanjem in koordiniranim delom z drugimi organi, ki prav tako sodelujejo ali odločajo v postopkih v zvezi z otrokom. Da pa bo njihovo delo lahko usklajeno z delovanjem drugih organov, je treba centrom za socialno delo omogočiti, da v takšnih postopkih na ustrezen način sodelujejo. Udeležba v postopku jim mora biti zagotovljena vsaj v tolikšnem obsegu, kolikor se odločitev nanje nanaša. V nasprotnem primeru se ravnanje, ki naj bi bilo v korist otroka, lahko izkaže za neučinkovito in celo v škodo otroka.
Otrokova korist mora biti vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov, ki pripravi in nadzoruje neposredno izvajanje stikov, zato mora biti odločitev sodišča (tudi glede tega, zlasti če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti) obrazložena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00026069
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-5, 74/1-6. ZSV-UPB2 člen 51. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je namestitev nasprotne udeleženke v socialno varstveni zavod, ki ji zaradi prezasedenosti ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, sprejemljiva z vidika posega v njene ustavne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00024598
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367c. ZNP člen 44, 47. URS člen 2, 14, 21, 22, 23, 34, 35, 39, 49, 74. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
dopuščena revizija - nepravdni postopek - delni odvzem poslovne sposobnosti - aktivnosti v zvezi s sodnimi postopki - načelo sorazmernosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delni odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči, dovolj konkretiziran in v skladu z načelom sorazmernosti po 2. členu Ustave RS.