ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3. ZNP-1 člen 57, 57/3.
predlog za dopustitev revizije - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prekinitev postopka
Zakon o pravdnem postopku v 3. točki prvega odstavka 206. člena določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Z veljavnostjo ZNP-1 je institut odvzema poslovne sposobnosti (44. ‒ 56. člen ZNP) v celoti nadomestil nov (po namenu soroden, a z nekaterimi pomembnimi razlikami) institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (57. ‒ 70. člen ZNP-1), zato ima začetek postopka odločanja o predlogu za postavitev pod skrbništvo isto posledico za odprte postopke, kot jo je imel nekoč začetek postopka odvzema poslovne sposobnosti – prekinitev postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - bivanje v domu za ostarele - ekonomičnost postopka - zaslišanje - ugoditev predlogu
Najlažje in najhitreje se opravi postopek pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367č, 377. ZNP-1 člen 42.
zapuščinski postopek - predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11, 11/5, 61, 62, 66, 66/3.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - institucionalno varstvo - ekonomičnost postopka - zaslišanje - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Tudi v postopku prenehanja skrbništva nad odraslo osebo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe in pregled po izvedencu medicinske stroke (61. in 62. člen ZNP-1 v zvezi z tretjim odstavkom 66. člena ZNP-1). Glede na življenjsko situacijo udeleženca, ki že 18 let prebiva v institucionalnem varstvu v stanovanjski skupini, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno prebiva.
ZPP člen 367, 367/2, 367b, 384, 384/1, 384/4. ZGD-1 člen 590. ZSReg člen 33. ZNP-1 člen 37.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - registrski postopek - revizija zoper sklep - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu preostalih delnic na glavnega delničarja (33. člen ZSReg in tretji do peti odstavek 590. člena ZGD-1), ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal v skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP. Zato v takih primerih tudi ni dovoljeno predlagati, da se revizija dopusti
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00048223
ZNP člen 34. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1, 216/2. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - zapuščinski postopek - nepravdni postopek - dovoljenost revizije - prehodne določbe ZNP-1 - zavrženje predloga
Prvi odstavek 216. člena ZNP-1 določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1 pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. To pomeni, da se tudi v obravnavani zadevi za celoten postopek, vključno s pritožbenim postopkom in vključno s presojo dovoljenosti revizije, uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. Revizija tako ni dovoljena in je tudi dopustiti ni mogoče (drugi odstavek 367. člena ZPP).
Predlagatelj sicer opozarja na drugi odstavek 216. člena ZNP-1, ki določa, da če se po uveljavitvi tega zakona v postopkih iz prvega odstavka tega člena odločba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se postopek nadaljuje po tem zakonu. Predlagatelj navaja, da je glede stroškov predlagatelja sodišče prve stopnje enkrat že odločilo, višje sodišče pa je nato to odločitev razveljavilo. Sodišče prve stopnje je zato o stroških skrbnika zapuščine odločalo ponovno. Vendar pa se navedena določba lahko nanaša kvečjemu na odločanje o glavni stvari, ne pa tudi na vse druge odločitve (na primer procesne sklepe itd.), ki to niso, čeprav so predmet preizkusa pred pritožbenim sodiščem. Razveljavitev takšnega sklepa ne more povzročiti, da se bodisi za celotni postopek (torej tudi za odločanje o glavni stvari, o kateri morda še niti ni bilo odločeno), bodisi samo za konkretno (procesno) vprašanje začne uporabljati novi zakon.
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZNP člen 97, 103. ZPP-E člen 124, 124/1.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - dovoljenost revizije zoper sklep s katerim postopek ni končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Prvi odstavek 384. člena ZPP določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep o tem, da se zahtevek predlagateljice za povrnitev izgubljenega dobička ne bo obravnaval v nepravdnem, pač pa v pravdnem postopku, ni takšen. Ta sklep namreč ne pomeni odločanja o glavni stvari in stranki tudi ne odreka sodnega varstva. Do odločanja o glavni stvari bo očitno prišlo šele v pravdnem postopku.
ZNP-1 člen 37, 216. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - dovoljenost revizije - nedovoljen predlog - prehodne določbe ZNP-1 - zavrženje predloga
Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. V zvezi s postopki za ureditev mej (ki so urejeni v štirinajstem poglavju tega zakona) takšne, drugačne, ureditve ni. V obravnavanem primeru torej revizija ni dovoljena, kar pomeni, da je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - zavrnitev predloga - poseg v pravice drugih varovancev zavoda
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje udeleženca, ki je nepokreten, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00047466
ZPP člen 86, 86/4, 367č. ZZK-1 člen 120, 120/2. ZNP-1 člen 42.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - zemljiškoknjižni postopek - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s tretjim odstavkom 120. člena ZZK-1 v zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče je zato tudi ne more dopustiti.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ŠOLSTVO
VS00045726
DZ člen 6, 6/1, 6/2, 7, 7/4, 14, 14/1, 136, 136/1, 151, 151/1, 151/2, 151/3, 151/4. ZOsn člen 48, 48/1, 48/3, 48/4, 60a, 60b, 60b/1, 60b/3. ZNP-1 člen 93, 93/1, 93/1-4, 104. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 64/2, 94.
osnovna šola - prešolanje učenca na drugo šolo - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - starševska skrb - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - soglasje staršev - nadomestitev soglasja starša - korist mladoletnega otroka - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Z vidika prvega odstavka 136. člena in 151. člena DZ ni pravilno stališče, da lahko osnovna šola z upravnim aktom na podlagi določb 48. člena Zakona o osnovni šoli odloči o prestopu otroka na drugo osnovno šolo, čeprav je seznanjena, da eden od staršev temu nasprotuje.
ZOsn ne določa, da za vpis in prestop na drugo osnovno šolo zadošča predlog enega od staršev, oziroma, ne določa, da lahko oziroma kdaj lahko o tem ravnatelj odloči tudi, če eden izmed staršev prepisu otroka na drugo osnovno šolo nasprotuje (kot v obravnavanem primeru). Takrat namreč ne gre za vlogo staršev, temveč za vlogo enega od staršev. Kdaj lahko ravnatelj odloča o vlogi enega od staršev je odvisno od ureditve, ki opredeljuje starševsko skrb in njeno izvajanje. Upravno sodišče sicer pravilno navaja, da četrti odstavek 7. člena DZ izvajalcem javnih služb, kot je tudi tožena stranka, nalaga skrb za korist otroka. Vendar se ta obveznost nanaša na dejavnosti in postopke, ki jih izvajajo v svoji pristojnosti in ne pomeni splošnega pooblastila, po katerem bi lahko ravnatelj odločal o otrokovi koristi v sporu med staršema glede izvrševanja starševske skrbi (kamor sodi vprašanje, ali je za prepis otroka na drugo osnovno šolo potrebno soglasje staršev ali ne).
Presoja, ali je prepis otroka na drugo osnovno šolo vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj in zato terja sporazum staršev o tem (drugi odstavek 151. člena DZ), je odvisna od okoliščin konkretnega primera. Nasprotovanje enega od staršev pa pomeni, da obstaja možnost, da gre za tako vprašanje. Če eden od staršev s prepisom ne soglaša, je torej treba presoditi utemeljenost njegovega nasprotovanja temu prepisu, tako z vidika vprašanja, ali gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, kot z vidika utemeljenosti razlogov za nasprotovanje temu prepisu. O tem je pristojno odločati okrožno sodišče v posebnem nepravdnem postopku za varstvo koristi otroka, ki ga ZNP-1 v 7. oddelku Drugega dela posebej ureja tudi za vprašanja izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.
Ravnatelj osnovne šole ni pristojen ne za presojo o tem, ali gre pri prepisu otroka za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, še manj za presojo, ali je nasprotovanje temu prepisu (ne)utemeljeno. Zato v primeru, ko eden od staršev prepisu nasprotuje, o tem ne more odločiti, čeprav je vlogo za prepis podal tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo. To pomeni, da o prepisu (čeprav gre za šolo v šolskem okolišu otrokovega stalnega prebivališča) v takem primeru lahko odloči le, če je ta sporazum nadomestila odločitev pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje udeleženca - bivanje v domu za ostarele
Predlagana delegacija je smotrna, saj gre v konkretnem primeru za postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, v katerem sodišče osebo, zoper katero je ta ukrep predlagan, praviloma zasliši (prim. 61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (prim. 62. člen ZNP-1). Vrhovno sodišče je ocenilo, da se bo postopek pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki izvedel lažje, hitreje in z manjšimi stroški.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče
Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva. Iz petega odstavka 11. člena ZNP-1 tudi izhaja, da je že zakonodajalec za situacije, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvidel tudi krajevno pristojnost sodišča njegovega začasnega prebivališča.
ZNP-1 člen 216. ZNP člen 34, 37, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126. ZPP člen 377.
nepravdni postopek - postopek za delitev solastnih nepremičnin - dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Po splošnem določilu 34. člena ZNP je v revizija kot izredno pravno sredstvo v nepravdnem postopku izključena. Postopek o delitvi stvari v solastnini je urejen v trinajstem poglavju ZNP (postopek za delitev stvari in skupnega premoženja) v členih 119 do 126 in v navedenih členih ni določbe, ki bi predpisovala izjemo od splošnega določila 34. člena ZNP in dovoljevala revizijo v takem postopku. Zato je moralo Vrhovno sodišče revizijo zavreči, ker ta ni dovoljena (377. člena ZPP v zvezi s 34. in 37. členom ZNP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC - USTAVNO PRAVO
VS00046471
ZIOOZP člen 3. ZDen člen 45, 45/2. ZSOS člen 7, 7/2. URS člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - odškodnina za zaplenjeno premoženje - odškodnina v obveznicah - zahteva za presojo ustavnosti - skladnost zakona z ustavo - enakost pred zakonom - zavrnitev predloga
Ustavne presoje ZIOOZP in na njegovi podlagi sprejete Uredbe v tem pravdnem postopku niti hipotetično ne more biti, ker gre za pravno podlago, ki jo redno sodišče uporablja v nepravdnem postopku. Trditve in razloge, na katerih temelji tožba v tej zadevi, bi moral tožnik uveljavljati v nepravdnem postopku, v katerem je bilo odločeno o njegovi odškodnini. Sporni zakon je pri svojem odločanju uporabilo sodišče v nepravdnem postopku, zato bi moral tožnik v tistem postopku doseči zase ustavnopravno pravilno rešitev. In če ima prav, potem bi to tudi moral imeti možnost doseči že v prvotnem postopku. Pravdni postopek pa ni in ne more biti namenjen korekciji odločitev v drugem sodnem postopku.