Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti je pokazal, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, ker v sodbi ni navedlo nobenih razlogov o obdolženkini krivdi in zakaj je zavrnilo dokazne predloge zagovornika, kar pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izpodbijana sodba ne pojasni, za kakšno krivdno obliko gre pri obdolženki in tudi sicer o tem nima nobenih razlogov, zaradi česar je v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Po določbi 7. odstavka 357. člena ZKP je sodišče dolžno navesti razloge, zaradi katerih ni ugodilo posameznim predlogom strank. Ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj zavrača dokazni predlog zagovornika za zaslišanje prič, ki naj bi potrdile obdolženkin zagovor glede silobrana, je tudi v tem podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP.
Četudi ima neko dejanje vse znake kaznivega dejanja, opisane v kazenskem zakonu, pa ni kaznivo dejanje, če ga ni mogoče opredeliti kot družbi nevarno dejanje in kot protipravno ravnanje, to pa zlasti v primerih, če posebni zakon prav takšno dejanje dopušča. Zasebnikovo prirejanje iger na srečo na igralnih avtomatih je z zakonom dopuščeno, zato ga ni mogoče opredeliti kot družbi nevarno dejanje, saj ne vsebuje protipravnosti, in tedaj tudi ne kot kaznivo dejanje.
konkurenčna klavzula - delavec - izbris dejavnosti iz sodnega registra
Sankcija za kršitev konkurenčne klavzule iz 2. odstavka 178.a člena ZPod, to je zahteva za izbris dejavnosti iz sodnega registra, se lahko uporabi le, če podjetje sklene pogodbo z delavcem. Pogodbe ne more nadomestiti sklep delavskega sveta (in to celo z retroaktivno veljavo).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20169
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 106, 106/1, 106, 106/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - oprostilna sodba - razžalitev
Sodišče prve stopnje je zanesljivo dognalo, da je bil obdolženi dne 27.2.1993, ko naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, cel dan v službi.
Že zaradi tega ni bilo podlage za obdolženčevo obsodbo. Ni pa tudi moglo zanesljivo ugotoviti, katere žaljive besede naj bi obdolženec izrekel zasebnemu tožilcu, glede na velike razlike med opisom dejanja ter izpovedbami prič.
ZKP člen 83, 83/3, 379, 379/3, 83, 83/3, 379, 379/3.
izločitev obvestil, danih organom za notranje zadeve
Protipravnost kaznivega dejanja igranja na srečo, storjenega z uporabo igralnih avtomatov, je temeljila na določbah Zakona o igrah na srečo, ki ni dovoljeval prirejanja takih iger zasebnikom. Ta čl. KZ RS je zato takoimenovana blanketna določba, saj se sklicuje na cit. zakon. S sprejemom Zakona o začasni ureditvi prirejanja iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic, ki dovoljuje prirejanje takih iger tudi zasebnikom, so bile razveljavljene določbe Zakona o igrah na srečo, na katere se je skliceval kazenski zakon v 234. členu. Zaradi obvezne uporabe milejšega zakona je zato sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ugotovilo, da dejanje, opisano v obtožnem predlogu javnega tožilca, nima več znakov kaznivega dejanja.
KZS člen 234, 234/1, 234, 234/1. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
igranje na srečo - uporaba milejšega zakona
Protipravnost kaznivega dejanja igranja na srečo, storjenega z uporabo igralnih avtomatov, je temeljila na določbah Zakona o igrah na srečo, ki ni dovoljeval prirejanja takih iger zasebnikom. Ta čl.
KZ RS je zato takoimenovana blanketna določba, saj se sklicuje na cit. zakon. S sprejemom Zakona o začasni ureditvi prirejanja iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic, ki dovoljuje prirejanje takih iger tudi zasebnikom, so bile razveljavljene določbe Zakona o igrah na srečo, na katere se je skliceval kazenski zakon v 234. členu. Zaradi obvezne uporabe milejšega zakona je zato sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ugotovilo, da dejanje, opisano v obtožnem predlogu javnega tožilca, nima več znakov kaznivega dejanja.
Kaznivo dejanje je bilo storjeno zaradi neprimerne hitrosti (člen 45/1 ZTVCP). Pritožbi zagovornika je bilo delno ugodeno in je bila obtožencu izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo 6 mesecev zapora za 1 leto.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20250
ZKP člen 99, 99/3, 99, 99/3. KZS člen 107, 107/1, 107/2, 107/3, 107, 107/1, 107/2, 107/3.
obrekovanje s tiskom - zasebna tožba - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je na zadnji glavni obravnavi kaznivo dejanje obrekovanja, ki je bilo toženo po III. v zvezi z II. in I. odst. 107. člena KZ RS, pravno opredelilo po II. v zvezi s I. odst. 107. člena KZ RS in ugotovilo absolutno zastaranje kazenskega pregona, zato je izdalo po členu 349. tč. 6. zavrnilno sodbo. Pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca je bilo glede stroškov kazenskega postopka ugodeno tako, da bremenijo stroški obdolženca ter potrebni izdatki in stroški njegovega zagovornika na podlagi III. odst. 99. člena ZKP proračun, ker je sodišče druge stopnje ocenilo, da kazenski pregon ni zastaral po krivdi zasebnega tožilca.
Darilna pogodba, sklenjena v pismeni obliki, pri čemer pa nepremičnina obdarjencu ni bila niti izročena niti se obdarjenec ni vknjižil kot lastnik, nima pravnih učinkov. Gre za darilno obljubo, ki bi morala biti sklenjena v obliki sodnega zapisnika.
ZOR člen 73, 73. Zakon o kmetijskih zemljiščih člen 26, 26.
zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - sklenitev pogodbe
Čeprav je zakupna pogodba glede kmetijskega zemljišča bila sklenjena ustno, ustvarja med pogodbenikoma pravne učinke, če je bila pretežno izpolnjena. Zato ima zakupnik tudi v tem primeru prednostno pravico ob prodaji kmetijskega zemljišča.
Hči imetnice stanovanjske pravice se je vselila v stanovanje (vojaško), oče pa naj bi ji pomagal s tem, da je zamenjal ključavnico. Ni sprejeto stališče sodišča prve stopnje, da pomeni "tuje" stanovanje vsako stanovanje, ki se ne glasi na tistega, ki se vanj vseli, je pa družinski član imetnika stanovanjske pravice in v odločbi tudi naveden kot uporabnik stanovanja. Vprašanje, ali je vojaški organ bivše JLA še imel pravico dodeljevati stanovanja svojim uslužbencem, je stvar civilnega razmerja. Obsodilna sodba je bila zato razveljavljena.
KZS člen 251, 251/1, 251/3, 251, 251/1, 251/3. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
rop - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec je prometno nezgodo zakrivil zaradi vinjenosti, ki je bila v vzročni zvezi z nezgodo, zaradi vožnje s hibnim vozilom (zavorni sistem brez zavorne tekočine) in zaradi spregledanja oškodovanca, takšne obdolženčeve vožnje, ki razkriva obdolženčevo lahkomiselnost in neodgovoren odnos do prometne varnosti pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot družbeno manj nevarno dejanje, kar je eden od zakonskih pogojev za izrek pogojne obsodbe.
ZKP člen 404, 404/1-4, 407, 407/1, 404, 404/1-4, 407, 407/1.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obsojenec v svoji zahtevi ni navedel novih dejstev in dokazov, na podlagi katerih bi se lahko dovolila obnova kazenskega postopka.
V obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za izrek pogojne obsodbe: obtoženec je zlorabil naziv humanitarne organizacije za goljufanje stanovalcev, ki so bili pripravljeni pomagati ljudem v stiski, kar je zelo nemoralno in obsodbe vredno dejanje, ki ga ni mogoče šteti kot družbeno manj nevarno dejanje. Glede na to, da je obtoženec povratnik tudi ni mogoče pričakovati, da bi že samo opozorilo ob zagroženi kazni obtoženca odvrnilo od ponavljanja kaznivih dejanj.
Stranka, ki navaja dejstva, mora vedno ponuditi dokaze zanje. Če stranka ponudi dokaze, pa mora zmeraj navesti, katera dejstva se naj dokažejo s ponudenimi dokazi. To je sistem povezanosti trditev z dokazno ponudbo. Zaslišanje strank je dopustno le subsidiarno, če ni drugih dokazil oziroma če je dejansko stanje ostalo nedokazano, čeprav so bili dokazi izvedeni.
Če manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (pritožba v konkretnem primeru ni bila vložena pravočasno), ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu. V posledici pa tudi ni dopustno preizkušati sodbe sodišča prve stopnje.
ZIP člen 37, 37/1, 37/2, 55, 55/2, 37, 37/1, 37/2, 55, 55/2.
umik predloga za izvršbo
Sodišče na upnikov predlog s sklepom dovoli izvršbo v predlaganem delu. Če nato upnik v drugi fazi izvršbe, to je v fazi realizacije izvršbe, delno umakne predlog, se izvršba po naravi stvari v neumaknjenem delu nadaljuje.
Sklep o ustavitvi postopka v prvi fazi izvršbe, to je v fazi dovolitve izvršbe, ima deklarativni karakter; v drugi fazi izvršbe, to je v fazi realizacije izvršbe pa ima konstitutivni karakter. S slednjim se namreč razveljavijo že opravljena izvršilna dejanja.
Sodišče prizna stranki v okviru izvršilnih stroškov izdatke, ki so nastali, ker je stranko v postopku zastopal odvetnik tudi, če v zahtevi za povrnitev izvršilnih stroškov ne navede denarnega zneska teh izdatkov, vendar pa mora specificirati vsaj opravljena odvetnikova dejanja in število točk, s katerimi je po Tarifi o odvetniških storitvah ovrednoteno odvetnikovo delo.