ZKP člen 191, 191/2, 191/2-3, 191, 191/2, 191/2-3.
pripor - ponovitvena nevarnost
Pravilna je ocena o obstoju pripornega razloga iz 3. točke 2. odst. 191. člena ZKP. Obdolženec je bil doslej že trikrat sodno kaznovan zaradi kaznivih dejanj zoper tuje premoženje, tokrat je osumljen storitve štirih kaznivih dejanj, ki jih ne zanika, s kaznivim dejanjem ropa po 2. odst. 168. člena KZ RS pa naj bi si obdolženec pridobil tudi zelo veliko protipravno premoženjsko korist (okrog 1.700.000,00 SIT). Navedene okoliščine in ugotovitve izvedenca psihiatra, iz katerih je moč razbrati, da utegne biti obdolženčevo izvrševanje kaznivih dejanj pogojeno z njegovimi osebnostnimi in značajskimi značilnostmi, so tiste okoliščine, ki opravičujejo podaljšanje pripora zaradi tako imenovane "ponovitvene nevarnosti".
ZKP člen 191, 191/1-1, 191/1-3, 191, 191/1-1, 191/1-3.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Okoliščina, da se je obdolženec po storjenem kaznivem dejanju zadrževal v tujini, po povratku v državo pa bival neprijavljen izven kraja svojega stalnega bivališča in med tem tudi izvedel, da kaznivo dejanje raziskuje policija, kaže na nevarnost, da bo pobegnil.
Okoliščine, da je obdolženec do svojega 35 leta izvršil osem kaznivih dejanj zoper premoženje in življenje ter telo, da je brez zaposlitve in brez premoženja, opravičujejo bojazen, da bo kazniva dejanja ponavljal.
V primeru izreka enotne kazni, upoštevaje kazen iz prejšnje pravnomočne sodbe, v trajanju 5 let zapora ali več, je odreditev pripora po čl. 353/I ZKP obvezna, ne glede na to, da je obtoženec po izreku prvostopne sodbe, vendar pred pravnomočnostjo kazen po prejšnji obsodbi že prestal. V takem primeru je pristojen za odreditev pripora izvenobravnavni senat.
spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let - zanemarjanje - mladoletne osebe in surovo ravnanje - nasilniško obnašanje
Obtoženec je spolno nadlegoval 13-letno hčerko, zanemarjal oba otroka s tem, da ju je silil k pretiranemu delu in k tatvinam, ki sta jih zanj izvrševala, 11-letnega sina je tudi skupaj vodil po gostilnah, ga naučil kartanja in ga vozil s seboj na "nočne pohode", do družine in sosedov pa se je nasilno obnašal s fizičnim obračunavanjem, kadar je prišel v konfliktne situacije, ki jih je v glavnem sam zakrivil, sicer pa je pretirano vdan alkoholu. Enotno kazen pet let zapora je sodišče druge stopnje znižalo na tri leta zapora, ker je ocenilo, da so obtoženčeva negativna in agresivna ravnanja sociološke narave iz okolja, od koder je prišel (pred 14 leti je prišel iz vasi v Bosni, napravil je 4 razrede osnovne šole in nima poklica), predstave o družinskem življenju in odnosih do okolice pa ima po svoje izkrivljene, kar je tudi poglavitni razlog, da počenja nevšečnosti.
Izvršilni naslovi so le dajatvene (kondemnatorne) sodbe, ne pa tudi oblikovalne (konstitutivne) in ugotovitvene (deklaratorne). Oblikovalne sodbe namreč učinkujejo že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitvenih pa je edini namen civilnega procesa le ugotavljanje spornega pravnega razmerja, ne pa realizacija zahtevkov. Podobno velja za zavarovanje zahtevkov z začasnimi odredbami.
Obdolženec je v prepiru sunil starejšo sosedo z grebljo v hrbet, da je ta padla po bregu in se lahko telesno poškodovala. Dejansko stanje je prav ugotovljeno, pritožba zavrnjena.
KZS člen 234, 234/2, 234, 234/2. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
igranje na srečo - blanketna dispozicija - uporaba milejšega zakona
Določbe 2. odstavka 4. člena KZJ o obvezni uporabi milejšega zakona se uporabljajo tudi pri kaznivih dejanjih z blanketno dispozicijo, če se spremenijo stranski predpisi, na katere se taka dispozicija sklicuje in če so za storilca ugodnejši.
Sklep o podaljšanju pripora nima razlogov o odločilnem dejstvu, to je o obstoju pripornega razloga, če se v obrazložitvi sklicuje le na obrazložitev prejšnjega sklepa o priporu.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20219
ZKP člen 366, 366. KZS člen 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4, 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - krivda - malomarnost - hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa
Za presojo stopnje obtoženčeve krivde (malomarnosti) je brez dvoma pomembno, kakšni so bili pogoji objektivne možnosti za spremljanje oškodovankine hoje. Pravilno opozarja pritožnik, da ni vseeno, ali je obtoženec med približevanjem prehodu za pešce videl oziroma mogel videti oškodovanko, ali pa mu je preglednost na prehod za pešce zakrivalo vozilo karavan, ki je peljalo preko križišča z obtoženčeve leve proti desni strani. V obeh primerih obtoženčeva krivda sicer ne bi smela biti vprašljiva, za presojo stopnje obtoženčeve malomarnosti pa utegne biti morebitna navzočnost vozila karavan poleg drugih okoliščin vsekakor pomembna, pomembna pa je tudi za oceno teže kaznivega dejanja in izbiro in odmero kazenske sankcije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00233
ZOR člen 277, 277/1, 277/2, 399, 399/2, 399/4. ZIP člen 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 451, 451/4.
pogodbene obresti - višina obrestne mere - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka kot po ugovoru zoper plačilni nalog
Obresti se po nastanku delijo na zakonite in pogodbene. Zakonite so predvsem zamudne obresti. Vendar pa lahko gredo upniku v primeru dolžnikove zamude namesto zakonitih tudi pogodbene obresti, če sta se za njuno obligacijsko razmerje o njih dogovorila.
Ker gre v konkretnem primeru za izvršbo na podlagi verodostojne listine, bi sodišče moralo postopek nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ne pa kot s tožbo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20160
ZKP člen 365, 365-5, 365, 365-5. KZS člen 53, 53/1, 53/5, 53, 53/1, 53/5.
huda telesna poškodba - huda telesna poškodba na mah - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Obtoženčevo stanje razdraženosti je bilo predvsem posledica njegovih subjektivnih lastnosti in stanj vinjenosti, nizke tolerančnosti na konflikte in agresivnega vzorca vedenja, medtem, ko sama narava in teža oškodovančeve žalitve nista bili takšni, da bi lahko pri povprečnem, normalno občutljivem človeku izzvali takšno stanje razdraženosti, kot sta ga pri obtožencu. Zato kaznivo dejanje hude telesne poškodbe tudi po presoji sodišča druge stopnje ni bilo storjeno na mah, torej v okoliščinah iz 5. odstavka 53. člena KZ RS.
sojenje v nenavzočnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Obdolženec na glavno obravnavo v skrajšanem postopku ni bil pravilno vabljen, kar je eden od zakonskih pogojev za sojenje v nenavzočnosti (3. odst. 442. člena ZKP): Vabila na glavno obravnavo ni prejel osebno, iz povratnic pa izhaja, da ni bila opravljena niti tako imenovana strožja nadomestna vročitev (121. člen ZKP), po kateri mora vročevalec ob neuspeli vročitvi poskrbeti za posebno pisno obvestilo ter ponoviti poskus osebne vročitve in hkrati navesti razmerje med naslovljencem in dejanskim prevzemnikom pisanja. Vprašljiva je tudi ocena, da obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi ni bila potrebna. Sodišče je namreč brez obdolženčeve navzočnosti izvajalo nove dokaze (ogled kraja nezgode, zaslišanje tretjega izvedenca), in ker je obdolženec med postopkom ugovarjal vsem izvedenskim mnenjem, je bil ob sojenju v odsotnosti prikrajšan za pravico do obrambe in pri izvedbi kontradiktornega postopka.
Obdolženec je ravnal malomarno pri odkupu odpadnih surovin, ker se pri prevzemu ni prepričal, kje so dobili Romi prinešeno odpadno blago, čeravno je lahko sklepal, da takega blaga niso mogli dobiti drugje, kot da so ga ukradli.
Četudi so storilci kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja pri vdoru v stanovanjsko hišo lastnika telesno poškodovali, pa so bili obtoženi na podlagi vloženega obtožnega predloga le zaradi kaznivega dejanja po členu 71/1 KZ RS, sodišče v istem postopku ne sme obravnavati dejanja v zvezi s povzročeno telesno poškodbo in se sodba lahko nanaša le na dejanje, ki je predmet obtožbe.
Podani so pogoji za določitev novega roka za izpolnitev obveznosti, čeprav obsojenec v določenem roku ni v celoti izpolnil svojih obveznosti, če je spričo slabih premoženjskih razmer deloma vendar izpolnil svojo obveznost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034768
ZPP-77 člen 154, 154/2, 354, 354/2, 354/2-13.
izvenzakonska življenjska skupnost - dogovor o skupni gradnji - ustni dogovor o skupni gradnji - realizacija dogovora - solastnina - velikost solastninskega deleža - dokazna ocena - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Sodišče druge stopnje, na podlagi izvedenih dokazov, iz razlogov, ki jih je navedlo že prvo sodišče, nima pomislekov, da sta bili pravdni stranki res že v času gradnje predmetne hiše sporazumni, kako gradita skupno hišo, kakor to trdi tožnica. Na tako njuno takratno voljo je mogoče sklepati zlasti iz dejstva, da sta pravdni stranki živeli že pred tem v skupnem stanovanju ter sta se takoj po dograditvi hiše vselila z otrokom v to stanovanje, ko sta tudi sklenila zakonsko zvezo.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da prvo sodišče ne sprejema, ker ni dokazana, trditve tožnice, da sta solastninska deleža pravdnih strank na skupni hiši enaka. O takem (izrecnem) dogovoru niti tožnica nič določnejšega ne pove, temveč le omenja soglasje pravdnih strank, da naj bi toženec financiral predvsem izdatke v zvezi z gradnjo hiše, tožnica pa ostale skupne izdatke.
Za odločitev o pravdnih stroških je imelo prvo sodišče podlago v določilu drugega odstavka 154. člena ZPP. Tožnica res ni v celoti, temveč je le delno uspela v pravdi, vendar odločitev, da v tem primeru trpita pravdni stranki vsaka svoje pravdne stroške, ni v nasprotju z omenjenim ali drugimi določili ZPP. Za tako odločitev namreč ni pomembno le s kakšnim sorazmernim delom zahtevka je tožnica uspela (zahtevala je 50 % delež, prisojen pa je bil le 20 % delež, kar pomeni 40 % uspeh v pravdi), temveč tudi druge okoliščine, med katerimi je upoštevno tudi dejstvo, da zaradi zavrnjenega dela zahtevka niso nastali posebni stroški.
KZS člen 234, 234/1, 234, 234/1. KZJ člen 4, 4/2, 8, 8/1, 4, 4/2, 8, 8/1.
milejši zakon - protipravnost dejanja - igranje na srečo
Ker so z novo zakonsko ureditvijo tudi v lokalih zasebnikov dovoljene igre na srečo z igralnimi avtomati, je s tem dejanje po I. odst. 234. čl. KZ RS izgubilo element protipravnosti.