Če je bilo obsojencu v pogojni obsodbi naloženo, da mora redno plačevati preživnino in pa tudi, da mora poravnati zaostalo preživnino v določenem roku, lahko sodišče pred potekom tega roka pogojno obsodbo prekliče zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti le, če ugotovi, da ne plačuje redne tekoče preživnine, ne pa tudi, ker ni plačal niti dela zaostale.
ZKP člen 376, 376/1-1, 376/1-2, 376, 376/1-1, 376/1-2.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - uradna dolžnost
Sodišče druge stopnje preizkusi izpodbijano sodbo glede uveljavljanih pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona (člen 363 tč. 1 in 2), ki nista obrazložena, le v obsegu, ki ga določata 1. in 2. tč. 1. odst. 376. člena ZKP.
podaljšanje pripora po vloženi obtožbi - ponovitvena nevarnost
Po vloženi obtožbi za kaznivo dejanje velike tatvine po členu 166/3 in šest kaznivih dejanj po členu 166/1 tč. 1 je bil obtožencu pripor podaljšan iz razloga 3. tč. člena 191/2 ZKP. Razlog: Obtoženec je tudi po zaslišanjih oz. zagovorih v zvezi z nekaterimi od teh kaznivih dejanj (dejanja so bila odkrita postopoma) z vlomi nadaljeval, je brez rednih sredstev, vlamljal pa je v družbi z mladoletniki, ki jih je pretežno k temu tudi nagovoril.
KZS člen 234, 234/2, 234, 234/2. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
uporaba milejšega zakona - igranje na srečo
Ne glede na to, da se člen 234/I KZS ni spremenil, je uporabiti člen 4/II KZJ, ker je bil spremenjen zakon o igrah na srečo v delu, ki po noveli namestitev igralnih avtomatov v javnih lokalih zaradi dobička izven zakonitih pogojev opredeljuje kot prekršek.
Pravni naslednici bivše SFRJ glede sklenjenih mednarodnih pogodb sta tako Republika Slovenija kot Republika Hrvatska. Zato glede na haaško konvencijo o civilnem postopku, ki jo je sklenila bivša SFRJ tudi državljanom Republike Hrvatske pred sodišči v Republiki Sloveniji ni potrebno plačevati varščine za pravdne stroške.
Oškodovanec, ki je utrpel telesno poškodbo, ker se je približal skupini prepirajočih se oseb, ni soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel. Upravičen je do denarne odškodnine za strah za izid zdravljenja, čeprav zmerne intenzivnosti, zaradi katerega ni bilo porušeno v daljšem obdobju njegovo duševno ravnovesje (sekundarni strah).
Menjalna pogodba, s katero sta pogodbenici, od katerih je ena Sklad, zamenjali nezazidani stavbni zemljišči, je nična, ker sta s tem izigrali temeljne pogoje in postopek oddaje (52. člen Zakona o stavbnih zemljiščih), ker menjava ni bila dovoljena tudi po 55. členu citiranega zakona, niti zemljišča niso bila primerljiva glede razpisnih pogojev, ker se nahajajo na različnih lokacijah.
ZKP člen 191, 191/1-1, 191/1-3, 191, 191/1-1, 191/1-3.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Okoliščina, da se je obdolženec po storjenem kaznivem dejanju zadrževal v tujini, po povratku v državo pa bival neprijavljen izven kraja svojega stalnega bivališča in med tem tudi izvedel, da kaznivo dejanje raziskuje policija, kaže na nevarnost, da bo pobegnil.
Okoliščine, da je obdolženec do svojega 35 leta izvršil osem kaznivih dejanj zoper premoženje in življenje ter telo, da je brez zaposlitve in brez premoženja, opravičujejo bojazen, da bo kazniva dejanja ponavljal.
V primeru izreka enotne kazni, upoštevaje kazen iz prejšnje pravnomočne sodbe, v trajanju 5 let zapora ali več, je odreditev pripora po čl. 353/I ZKP obvezna, ne glede na to, da je obtoženec po izreku prvostopne sodbe, vendar pred pravnomočnostjo kazen po prejšnji obsodbi že prestal. V takem primeru je pristojen za odreditev pripora izvenobravnavni senat.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20052
ZKP člen 509, 509/4, 509, 509/4. KZS člen 98, 98/1, 98/3, 98, 98/1, 98/3.
neplačevanje preživnine - določitev posebnega pogoja - nov rok za izpolnitev obveznosti
Podani so pogoji zadoločitev novega roka za izpolnitev obveznosti, čeprav obsojenec v določenem roku ni v celoti izpolnil svojih obveznosti, če je spričo slabih premoženjskih razmer deloma vendar izpolnil svojo obveznost.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20053
ZKP člen 350, 350-1, 350, 350-1. KZS člen 171, 171/1, 171, 171/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
neznatna družbena nevarnost - poškodovanje tuje stvari - oprostilna sodba
Glede na izredno majhno škodo in glede na to, da obdolženka doslej še ni bila obsojena in tudi ne kaznovana od sodnika za prekrške, dopolnila pa je že 45 let, je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo oprostilno sodbo po členu 350 točka 1 ZKP v zvezi s členom 8/2 KZ SFRJ.
ZKP člen 191, 191/2, 191/2-3, 191, 191/2, 191/2-3.
pripor - ponovitvena nevarnost
Pravilna je ocena o obstoju pripornega razloga iz 3. točke 2. odst. 191. člena ZKP. Obdolženec je bil doslej že trikrat sodno kaznovan zaradi kaznivih dejanj zoper tuje premoženje, tokrat je osumljen storitve štirih kaznivih dejanj, ki jih ne zanika, s kaznivim dejanjem ropa po 2. odst. 168. člena KZ RS pa naj bi si obdolženec pridobil tudi zelo veliko protipravno premoženjsko korist (okrog 1.700.000,00 SIT). Navedene okoliščine in ugotovitve izvedenca psihiatra, iz katerih je moč razbrati, da utegne biti obdolženčevo izvrševanje kaznivih dejanj pogojeno z njegovimi osebnostnimi in značajskimi značilnostmi, so tiste okoliščine, ki opravičujejo podaljšanje pripora zaradi tako imenovane "ponovitvene nevarnosti".
KZS člen 64, 64/2, 224, 224/2, 240, 240/1, 64, 64/2, 224, 224/2, 240, 240/1. KZJ člen 12, 12/2, 12, 12/2.
ogrožanje varnosti
Pri kaznivem dejanju splošne nevarnosti mora storilec izzvati splošno nevarnost, ki je ne more nadzorovati, s tem pa povzročiti konkretno nevarnost za nedoločen krog oseb. V kolikor je dejanje usmerjeno proti določenima osebama, čigar varnost naj bi obtoženec hotel ogroziti in v tem uspel, pa ni moč govoriti o kaznivem dejanju povzročitve splošne nevarnosti po 1. odstavku 240. člena KZS, pač pa o kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 2. v zvezi s 1. odstavkom 64. člena istega zakona.
ZPPSL člen 10, 10/1, 127, 127/1. ZPP (1977) člen 187, 187/2.
ugotovitev obstoja terjatve - napotitev na pravdo - pravni interes - prijava terjatve v stečajnem postopku
Če je upnik s pravnomočnim sklepom napoten na pravdo za ugotovitev obstoja (dela) terjatve, ki v stečajnem postopku ni bila prijavljena (in prerekana), ima za tako pravdo pravni interes in pravdno sodišče ni dolžno ugotavljati ali je bila vtoževana terjatev v stečajnem postopku prijavljena.
Okoliščina, da se je obdolženec po storjenem kaznivem dejanju zadrževal v tujini, po povratku v državo pa bival neprijavljen izven kraja svojega stalnega bivališča in med tem tudi izvedel, da kaznivo dejanje raziskuje policija, kaže na nevarnost, da bo pobegnil. Okoliščine, da je obdolženec do svojega 35 leta izvršil osem kaznivih dejanj zoper premoženje in življenje ter telo, da je brez zaposlitve in brez premoženja, opravičujejo bojazen, da bo kazniva dejanja ponavljal.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Samo najdeno blago pri osumljencu ni podlaga za sklepanje, da je bilo to blago pretihotapljeno. Sama posest blaga še ne kaže na storilčev namen to blago tudi preprodajati. Tudi, če oškodovanka na glavni obravnavi noče pričati, to ni podlaga za sklepanje, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno.
ZP člen 36, 194, 194/2, 36, 194, 194/2. ZOR člen 148, 148/2, 148, 148/2.
univerzalno pravno nasledstvo - izbris SOZD - vpis delniške družbe
Organizacija združenega dela (SOZD IMOS) je prešla direktno v družbo iz 36. člena Zakon o podjetjih. 2. odstavek 194. člena Zakona o podjetjih, namreč ne predvideva nobenih omejitev pri izpeljavi postopka uskladitve obstoječih organizacij združenega dela in skupnosti z Zakonom o podjetjih zato načeloma ni bilo nobene ovire za direkten prehod organizacije združenega dela v družbo (ZIGP IMOS, d.d.) iz 36. člena ZP. 2. odstavek 194. člena takrat veljavnega ZP namreč določa, da obstoječe organizacije združenega dela in skupnosti izpeljejo postopek uskladitve z Zakonom o podjetjih po svojih samoupravnih splošnih aktih. Pri taki spremembi v organiziranju je potrebno upoštevati načelo o nasledstvu odgovornosti za obveznosti tistih podjetij, ki so s statusnimi spremembami prenehale. Gre za eno temeljnih pravnih načel, ki zagotavljajo varnost pravnega prometa.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo, da gre za univerzalno (popolno) pravno nasledstvo.