Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem pritožnika, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon, ker dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ni pravno opredelilo kot kaznivo dejanje prisiljenja po členu 61 KZ RS, ki se preganja na zasebno tožbo.
Niti iz opisa dejanja, niti iz razlogov sodbe ne izhaja, da bi oškodovanca zaradi obdolženčevih groženj karkoli storila, opustila ali trpela, zaradi česar tudi ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice v smislu kaznivega dejanja prisiljenja po členu 61 KZS. Sodišče prve stopnje torej ni kršilo kazenski zakon in je obdolženčevo ravnanje pravilno pravno opredelilo kot kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po členu 64/2 KZ RS.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20078
ZKP člen 337, 337/1, 337, 337/1. KZS člen 146, 146/1, 146/2, 146, 146/1, 146/2.
sprememba obtožbe - javni tožilec - glavna obravnava - ponarejanje listine
Sodišče prve stopnje nepravilno ocenjuje tožilčevo spremembo obtožnice kot spremembo v smislu prvega odstavka 337. člena ZKP, torej pod takšno spremembo, ki bi morala imeti podlago v spremenjenem dejanskem stanju. Javni tožilec je obtoženki že v prvi obtožnici očital, da je skrila list z izpisanim prometom in saldom na njenem tekočem računu in je kasneje obtožnico popravil le v tem smislu, da je drugače označil čas storitve kaznivega dejanja. V tem smislu bi smelo opis dejanja spremeniti že sodišče prve stopnje samo, ne da bi s tem prekoračilo obtožbo. V tem primeru ne gre za poseg v bistvu obtožbe in zato tudi ne za njeno spremembo v smislu 337. člena ZKP.
Hude stanovanjske razmere v smislu določb člena 174 KZ RS so tiste, ki resno ogrožajo oškodovančevo življenje oziroma zdravje. Stiska pa je stanje, ko oškodovanec tako nujno potrebuje storilčevo uslugo, da je prisiljen zanjo dati kakršnokoli plačilo. Dejstvo, da je oškodovanka sobo pri obtožencu najela le zaradi spora z možem, ki je ni metal iz stanovanja, še posebno pa dejstvo, da je imela možnost stanovati pri materi in se od tam dnevno voziti v Ljubljano, kar je občasno počenjala tudi v času, ko je imela najeto sobo pri obtožencu, ne dovoljuje sklepa, da je šlo za hude stanovanjske razmere in stisko oškodovanke.
slovenska jurisdikcija - mednarodna pristojnost - zavrženje tožbe - sporazum o krajevni pristojnosti
Tožena stranka s pritožbo uveljavlja zahtevo, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva odstopi Gospodarskemu sodišču v Beogradu kot stvarno in krajevno pristojnemu za sojenje v tej pravdni zadevi, kar pomeni, da po nastanku novih okoliščin z osamosvojitvijo Slovenije smiselno uveljavlja, da ni pristojno za sojenje sodišče v Kranju, ampak sodišče v Beogradu. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ugotavljati, ali je za odločitev v sporu pristojno ali ne, glede na to, da je po osamosvojitvi Slovenije zadeva postala spor z mednarodnim elementom. Ugotavljati bi torej moralo, ali je za odločitev o sporu pristojno slovensko sodišče in če bi ugotovilo, da ni, bi se moralo po uradni dolžnosti izreči za nepristojno, razveljaviti med postopkom opravljena dejanja in zavreči tožbo in s tem uporabiti pravilno 3. odst. 16. člena ZPP. Sicer pa bi moralo pristojnost slovenskega sodišča, sprejeti in nadaljevati postopek ter meritorno odločiti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20165
ZKP člen 364, 364/1-11, 366, 366/1, 364, 364/1-11, 366, 366/1. KZS člen 251, 251/3, 251, 251/3.
ogrožanje varnosti javnega prometa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dejansko stanje
Sodba razveljavljena zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki člena 364/1 ZKP in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče v razlogih sodbe ugotavlja neprimerno hitrost obdolženčeve vožnje, torej kršitve določbe 45. člena ZTVCP, obtožba pa mu očita kršitev določbe 41. člena ZTVCP (vožnja po levi strani). Dejansko stanje je pomanjkjivo ugotovljeno v zvezi z obdolženčevim zagovorom, da naj bi vozilo nenadoma zapeljalo na levo stran zaradi okvare v zavornem sistemu ali pa krmilnem mehanizmu, kar ni bilo dovolj ugotovljeno.
Obdolženec naj bi skupaj z dvema mladoletnikoma v časovnem razdobju približno ene ure sredi Ljubljane v večernih urah, ko je na cesti še veliko ljudi, izvršil dve kaznivi dejanji ropa po 3. odst. 168. člena KZ RS in kaznivo dejanje nasilniškega obnašanja po 2. odst. 222. člena KZ RS. Ravnanje storilcev po obsegu in brutalnosti močno presega običajne meje nasilja na ulicah, ki jih sodišča obravnavajo. Zaradi navedenega in spričo naraščanja tovrstne kriminalitete z elementi nasilja, na katero je javnost še posebno občutljiva, ni neutemeljena ocena sodišča prve stopnje, da utegnejo okoliščine in način storitve kaznivih dejanj povzročiti vznemirjenje javnosti in to v takšnem obsegu, da bi bil oviran kazenski postopek.
Pravica zastopanja je predpostavka za procesna dejanja zastopnika. Dejanja brez pooblastila se ne upoštevajo. Zato mora sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, tudi upravičen za zastopanje. Če ugotovi, da ni upravičen, razveljavi opravljena dejanja, razen če jih stranka pozneje sama odobri. Vendar pa je v zunanjem razmerju potrebno, da je preklic pooblastila naznanjen sodišču, kjer teče pravda. Preklic mora biti dan pismeno ali ustno na zapisnik. Za nasprotno stranko učinkuje preklic šele od trenutka, ko ji je sporočen. Če preklic pooblastila ni v predpisani obliki naslovljen na sodišče, ampak na pooblaščenca, učinkuje samo v notranjem razmerju.
Dokazno breme je breme, ki ga je nosila tožena stranka za to, da bodo njene trditve, ki naj se upoštevajo v odločbi, tudi dokaze. Dokazno breme je torej odgovornost za uspeh dokazovanja. Ne zadošča, da stranka le ponudi potrebna dokazila za neka odločilna dejstva.
Stranka svojemu dokaznemu bremenu zadosti šele, če sodišče na podlagi dokazovanja ugotovi, da je njena trditev resnična. Tako bi sodišče prve stopnje v škodo tožene stranke lahko odločilo šele, če bi kakšno pomembno dejstvo ostalo nedokazano. O tem pa bi bilo mogoče govoriti šele potem, ko bi se sodišče po izvedbi predlaganih dokazov prepričalo, da trditev tožene stranke ni resnična.
Upravičenca za izpolnitev lahko določita upnik in dolžnik skupaj (s pogodbo) ali pa ga določi upnik sam (navadno s pooblastilom). Kadar se ne zahteva pismena oblika pooblastila (tj. oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo), se lahko pooblastilo da v kakršnikoli obliki (tako npr. tudi ustno ali molče, s konkludentnim ravnanjem).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20135
ZKP-77 člen 52, 52/1. KZS člen 108, 108/1, 108/2.
žaljiva obdolžitev - rok za vložitev tožbe
Rok za vložitev zasebne tožbe začne teči na dan, ko je upravičenec zvedel za dejanje in storilca. Ker gre za dejanje, storjeno s tiskom in ker je zasebni tožilec za dejanje zvedel takoj, za storilca pa ne, ker članek ni bil podpisan, zasebna tožba pa je bila vložena več kot tri mesece po objavi članka, je za odločanje o tem, ali je zasebna tožba pravočasna, odločilno vprašanje, kdaj je zasebni tožilec zvedel, kdo je avtor objavljenega članka. O tem pomembnem vprašanju se sodišče prve stopnje ni opredelilo in zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZOR člen 99, 99/2, 436, 436/1, 437, 437/1, 99, 99/2, 436, 436/1, 437, 437/1.
odstop terjatve - razlaga nejasnih določil v pogodbi
Z odstopljeno terjatvijo preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice, tako tudi pravica do obresti. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega zapisa pogodbene volje strank, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov. Tega pa je mogoče ugotoviti le z zaslišanjem oseb, ki so sodelovale pri pogajanjih in sklepanju pogodbe, torej z zaslišanjem strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00230
ZUKZ člen 46, 46/1, 81. ZPP (1977) člen 16, 16/3, 27, 63, 70, 70/1. ZIP člen 21, 21/1, 21/2, 55, 55/1, 55/3, 55/4, 55a, 55a/2.
krajevna pristojnost - sodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - sporazum o krajevni pristojnosti - osamosvojitev RS - pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine
Z razglasitvijo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 25.6.1991 je Republika Slovenija postala samostojna država. S tem dnem sta tožeča in tožena stranka postali subjekta različnih državnih pripadnosti. Vprašanja, sodišče katere države je pristojno odločati v sporu med njima, zato ni mogoče rešiti na podlagi sporazuma iz 70. člena ZPP. S sporazumom iz omenjenega zakonskega določila se lahko stranki spora dogovorita samo, da jima sodi na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno, ki pa ima svoj sedež v isti državi, v kateri ga ima tudi sodišče, ki bi sicer bilo krajevno pristojno za sojenje, če ne bi bilo omenjenega sporazuma.
ZOR člen 103, 103/1, 104, 104/1, 132, 132/2, 132/5, 214, 103, 103/1, 104, 104/1, 132, 132/2, 132/5, 214. ZDP člen 5, 5/2, 9, 9/1, 5, 5/2, 9, 9/1. ZBS člen 71, 71. ZOMZO člen 2, 2/1, 2, 2/1.
pritožbene novote v dopolnitvi pritožbe - ničnost pogodbe - pravila vračanja
Tožena stranka je v dopolnitvi pritožbe uveljavljala nova dejstva in predlagala nove dokaze. To pa po preteku pritožbenega roka ni več možno. Pri pogodbi o nakupu in prodaji deviznih sredstev gre za nično pogodbo. Zato mora tožena stranka vrniti neupravičeno pridobljeni denarni znesek (po tečaju, ki velja na dan plačila) z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila. Tožeča stranka namreč ni zatrjevala, da je bil toženec glede tistega, kar je neupravičeno pridobil v slabi veri, zato ji zamudne obresti ne gredo že od dneva pridobitve denarnega zneska.
pritožba zoper sodbo - pritožba v korist obdolženca - nujni podatki
Obdolženka v pritožbi ne navaja nobenega od razlogov za izpodbijanje sodbe iz člena 363 ZKP, pač pa le obširno ponavlja zagovor in pojasnjuje okoliščine, v katerih je storila kaznivo dejanje, ki ga odkrito prizna in hkrati predlaga, da ji sodišče omogoči bivanje v stanovanju, ki ga nezakonito zaseda. V zvezi s takšno pritožbo v korist obdolženke, ki ne vsebuje podatkov iz 2. in 3. točke prvega odst. 362. čl. ZKP, se je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. odst. 376. člena ZKP omejilo na preizkus kršitev zakona iz 1. in 2. točke. 1. odstavka citiranega člena ter na preizkus odločbe o kazenski sankciji. Ugotovilo je, da te kršitve niso podane, da je izrečena kazenska sankcija primerna, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Obtoženec je začel prehitevati voznika pred seboj na delu vozišča, kjer je prehitevanje prepovedano, kar kaže na zavestno malomarnost. Pogojna obsodba je bila na pritožbo javnega tožilca spremenjena v kazen zapora 7 mesecev.
ZOR člen 481, 481/1, 482, 482/1, 482/2, 488, 488/1-1. ZPP (1977) člen 7, 7/2, 186, 186/1, 219.
grajanje napak - skrite napake - trditveno breme
Pri gospodarskih pogodbah je kupec dolžan nemudoma grajati očitne napake (pri pregledu prevzete stvari), prav tako nemudoma pa je dolžan grajati skrite napake (ko jih opazi). Pri tem trditveno breme, kdaj je napake opazil, nosi kupec. Če ne navede potrebnih dejstev, pač sam nosi kvarne posledice. Gre namreč za nezadostitev trditvenemu bremenu.
KZS člen 46, 46/1, 46, 46/1. KZJ člen 12, 12/2, 19, 43, 43/1-1, 12, 12/2, 19, 43, 43/1-1.
umor - poskus - bistveno zmanjšana prištevnost
Obtoženec je v bistveno zmanjšani prištevnosti (alkohol) poskusil vzeti življenje oškodovancu, ki je vanj silil, vendar mu ni grozil ali uporabil sile ali ga poškodoval - eventuelni naklep kot krivdna oblika je obtožencu dokazana s tem, da zatrjuje, da je hotel ustreliti v tla, imel pa je ves čas tudi prst na sprožilcu pištole in je bila na ta način vseskozi podana možnost, da jo sproži, tudi ob morebitnem prerivanju za orožje - ni podana okoliščina ravnanja tudi ne v prekoračenem silobranu.
Pravnomočnost sodbe, ki jo izda sodišče v pravdi med A in B, se ne razteza na intervenienta C, ki je interveniral na strani A. Toda v pravdi med A in C, ko A uveljavlja svoje jamčevalne ali regresne zahtevke zoper C, C zaradi intervencijskega učinka ne more zanikati pravilnosti dejanskih in pravnih ugotovitev, ki so bile napravljene v pravdi med A in B. Če pa C ni bil obveščen o pravdi med A in B, se nanj ne razteza intervencijski učinek in tako lahko izpodbija pravilnost dejanskih in pravnih ugotovitev, ki so bile napravljene v pravdi med A in B. Tako lahko tudi uveljavlja, da je A plačal B nekaj, česar ni bil dolžan.
Če sodišče ugotovi, da ne obstaja terjatev tožeče stranke, hkrati razveljavi pobot te terjatve z nasprotno terjatvijo tožene stranke.
Če terjatev tožeče stranke ne obstaja, namreč ni kaj pobotati. Izjema velja v stečajnem postopku, saj ima tožena stranka v tem primeru pravni interes na ugotovitvi svoje v pobot uveljavljane nasprotne terjatve. Če namreč odložni pogoj nastopi do dokončne razdelitve stečajne mase, se terjatev upnika lahko pobota z nasprotno terjatvijo dolžnika. Možno pa je tudi, da stečajni senat dovoli pobotanje pogojnih terjatev.
ZKP člen 376, 376/1-1, 376/1-2, 376, 376/1-1, 376/1-2.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - uradna dolžnost
Sodišče druge stopnje preizkusi izpodbijano sodbo glede uveljavljanih pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona (člen 363 tč. 1 in 2), ki nista obrazložena, le v obsegu, ki ga določata 1. in 2. tč. 1. odst. 376. člena ZKP.