Glede na namen komasacije, ta je v zaokrožanju zemljišč, je že po naravi stvari nemogoče, da bi vsak udeleženec prejel popolnoma enako površino, kot jo je vložil na prejšnji lokaciji. Zaradi navedenega tudi zakon določa možna odstopanja tako glede vrednosti kot površine vloženih in dodeljenih zemljišč, pri čemer so v konkretnem primeru odstopanja v skladu z zakonom.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Iz obvestila tožene stranke z dne 28. 9. 2017 izhaja, da je bil tožnik zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od 24. 9. 2017 v Azilni dom ni več vrnil. To pomeni, da tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje, saj je glede na navedeno tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) interesa za pravnomočno končanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo s tožbo izpodbija, očitna ne posega (več) v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje navedbe konkretne pravne podlage in razlogov, ki so narekovali odločitev tožene stranke. Res je, da je tožena stranka obrazložitev konkretizirala z navedbo pravne podlage in razlogov za svojo odločitev v odgovoru na tožbo, kar pa ne more nadomestiti pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa. Obrazložitev izpodbijanega sklepa mora biti povsem konkretna, z navedbo konkretne pravne podlage in konkretnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev. Vsebovati mora ugotovitev dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Iz obrazložitve mora tako tudi po presoji sodišča jasno izhajati subsumpcija konkretnega dejanskega stana, ki je ugotovljen v zadevi pod abstraktno pravno normo relevantnega predpisa.
Ker je tožnik v postavljenem roku na poziv organa svojo vlogo dopolnil in k vlogi tudi priložil dokazila, tožnikova vloga ni bila nepopolna oziroma nerazumljiva.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - ustavitev azilnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu navaja, da je iz uradnih evidenc razvidno, da je tožnik 14. 9. 2017 samovoljno zapustil Azilni dom ter da se v roku treh dni od zapustitve Azilnega doma oziroma niti do izdaje izpodbijanega sklepa ni vrnil, hkrati pa je tožena stranka izpodbijani sklep izdala že 15. 9. 2017 (torej takoj naslednji dan po tožnikovi samovoljni zapustitvi Azilnega doma). Navedeno pomeni, da za izdajo izpodbijanega sklepa niso bili izpolnjeni pogoji iz 2. alineje drugega odstavka 50. člena ZMZ-1 (pogoj, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo), na katere je tožena stranka oprla izpodbijani sklep.
davčna izvršba - osebni stečaj - odpust obveznosti
Ni mogoče pritrditi tožbi, da je bila zakonska ureditev ob uvedbi postopka osebnega stečaja takšna, da je odpust terjatve veljal za vse terjatve. Sprememba 408. člena ZFPPIPP pa na odločitev v tej zadevi ne vpliva, saj zakon že od začetka uporabe kot prednostne terjatve, na katere odpust ne učinkuje, navaja tudi terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, slednji pa kot prednostne terjatve našteva tako terjatve iz prvega kot terjatve iz drugega odstavka 21. člena zakona.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja
Za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je treba presoditi, ali iz načina vlaganja prosilčevih zahtev izhaja njegov namen prekomerno zasipati tožečo stranko z delom in jo s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi tožeči stranki namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti.
Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka.
Ker gre v obravnavani zadevi v pretežnem delu za plačilne liste in za odredbe za delo preko polnega delovnega časa, torej za podatke o porabi javnih sredstev, v tem delu ne gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člen ZDIJZ.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3, 92. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 17, 17/2.
sodni izvedenec - razlogi za razrešitev - sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - redno opravljanje dolžnosti cenilca
Standard skrbnosti izvedenca je potrebno presojati v vsakem primeru posebej. Dokazno breme ravnanj, ki izražajo vestnost v delovanju in komuniciranju sodnih izvedencev in cenilcev s sodiščem oziroma organom, ki mnenje naroči, izhaja iz ZS in Pravilnika ter je v vsakem primeru, glede na dikcijo Pravilnika, na strani izvedencev. Zato bi bilo po mnenju sodišča utemeljeno pričakovati od tožnice, da dokazljivo (pisno) poskrbi za zatrjevani komunikacijski problem, česar pa očitno ni storila.
skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - obrazložitev odločbe
Za zaključek, da skrbnik s svojim delom ogroža varovankine koristi in za ugotovitev, da bi bilo za varovanko koristneje, če bi imela drugega skrbnika, je treba dejansko stanje temeljito raziskati, tožniku omogočiti sodelovanje v ugotovitvenem postopku, pri tem pa upoštevati skrbnikovo kontinuirano ravnanje, zadevajoč varovanko. Po izvedenem ugotovitvenem postopku je treba o zadevi odločiti z odločbo, ki mora vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj v nasprotnem primeru njen preizkus ni mogoč.
pogoji za priznanje statusa begunca - pogoji za priznanje subsidiarne zaščite - preganjanje - dokazna ocena - nekonsistentnost izjav
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ni priskrbel nobenih pisnih, uradnih dokazil za svoje trditve, čeprav je ob vložitvi prošnje sam navedel, katere listine in dokazila ima in jih lahko dostavi, in da je neutemeljen razlog (pogojevanje dostave listin z garancijo, da bo o njegovi prošnji odločeno pozitivno), zaradi katerega tožnik ni predložil nobenih dokazov.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 33, 36, 36/1, 36/1-4, 40, 40/2. URS člen 157, 157/2.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Kršitev ustavnih pravic v zvezi z domnevnimi kršitvami procesnih določb v različnih pravnih postopkih ni mogoče uveljavljati kot samostojni razlog za tožbo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1. Sodno varstvo zoper zatrjevano kršitev temeljne človekove pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je tožniku zagotovljeno v rednem upravnem sporu na podlagi določil 2. in 3. odstavka 2. člena ZUS-1.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt - sklep občinskega sveta - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi gre za spor, ki izvira iz koncesijske pogodbe, za reševanje vseh sporov in nesoglasij iz te pogodbe pa je v skladu s 55. členom koncesijske pogodbe pristojen arbitražni senat. V primeru neuspele arbitraže pa spore rešuje pristojno sodišče v Mariboru. Zgolj okoliščina, da je izpodbijani sklep sprejel občinski svet (sicer v skladu s koncesijsko pogodbo), temu sklepu še ne daje narave predpisa, s katerim bi se urejala posamična razmerja.
postopek denacionalizacije - dopolnilna odločba - dopolnitev razlogov
Z dopolnilno odločbo je mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka, ni pa mogoče z njo dopolnjevati razlogov oziroma utemeljitve za odločitev.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Sodna presoja izvršilnega naslova in sklepa o davčni izvršbi po vsebini v obravnavani zadevi ni mogoča. Pritožba mora biti vložena v predpisanem roku, organ prve stopnje pa mora po njenem prejemu preizkusiti, ali je ta pravočasna. Če ni, jo s sklepom zavrže. V obravnavani zadevi rok za pritožbo zoper sklep o izvršbi v skladu s 157. členom ZDavP-2 znaša osem dni. Ker je bil ta zamujen, je organ prve stopnje pritožbo pravilno zavrgel.
upravni spor - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - tožba v tujem jeziku
Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 21. 8. 2017 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj in ji po njej naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, o tem pisno seznani sodišče ter hkrati sodišču predloži slovenski prevod tožbe. Sodišče je po izteku roka za dopolnitev tožbe prejelo vlogo tožeče stranke v tujem jeziku, iz katere pa ne izhaja, da bi imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Zato je tožbo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.
ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/7, 80. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4.1, 73. ZUP člen 125, 125/1, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
komunalni prispevek - vračilo plačanega komunalnega prispevka - sprememba gradbenega dovoljenja - investitor - obrazložitev odločbe - odločitev po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Izdaja ene (enotne) odločbe na zahtevo stranke in hkrati po uradni dolžnosti ni v skladu z ZUP, ki v prvem odstavku 125. člena določa, da se upravni postopek pred pristojnim organom začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke.
Iz gradbenega dovoljenja, v zvezi s katerim je bila tožnici izdana izpodbijana odločba, ni razvidno, da bi bila tožnica investitorica. Če pa tožnica ni investitorica oziroma ni bila investitorica ob izdaji izpodbijane odločbe, ni jasno, glede na ugotovljene pomanjkljivosti odločbe, zakaj ji je organ prve stopnje komunalni prispevek odmeril na tej podlagi, tj. kot investitorici. To vprašanje bi moralo biti najprej razčiščeno.
davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - retroaktivna uporaba predpisa - načelo proste presoje dokazov
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 pomeni konkretizacijo 5. člena ZDavP-2 v delu, ki se nanaša na odločanje na podlagi verjetno izkazanih dejstev, oz. vsebuje pooblastilo za odločanje na podlagi verjetno izkazanih dejstev. Dejstvo, da gre za postopek ocene davčne osnove kaže, da dejanske davčne osnove v danem primeru ni mogoče pravilno in popolno ugotoviti. Posledično je davčni organ pooblaščen določiti davčno osnovo z oceno. Postopek ocene davčne osnove pomeni odstop od temeljnega načela davčnega postopka, to je načela materialne resnice kot temeljne podlage za odločanje v konkretnih zadevah.
O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oz. za odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Gre za načelo proste presoje dokazov (73. člen ZDavP-2, 10. člen ZUP), ki organ zavezuje tudi v postopku cenitve davčne osnove.
ZDDV-1 člen 45, 45/2, 62, 67. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - nakup nepremičnin - povezane osebe - dogovor o plačilu ddv - subjektivni element - tožbena novota
Glede treh računov, ki se nanašajo na nepremičnine, tožnik v postopku ni izkazal, da bi bila predpisana izjava iz 45. člena ZDDV-1 in 78. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV predložena davčnemu organu. V času sklepanja obravnavanih prodajnih pogodb je drugi odstavek 45. člena ZDDV-1 določal, da davčni zavezanec obračuna DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, če sta z najemnikom oziroma kupcem nepremičnine pred opravljeno dobavo podala skupno izjavo pristojnemu davčnemu uradu. Zakonski pogoj, da je transakcija, ki je po splošni ureditvi oproščena plačila DDV, temu vseeno podvržena, je torej pred opravljeno dobavo podana izjava davčnega zavezanca davčnemu organu. Povsem logično je, da mora zavezanec, ki želi doseči obdavčitev transakcije, ki je po zakonu prosta plačila DDV, svojo namero sporočiti davčnemu organu. Zgolj pogodbeno izražena volja strank tako ne zadostuje za obdavčitev transakcije, če ni izpolnjen tudi formalni pogoj iz drugega odstavka 45. člena ZDDV-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - plačilo stroškov izvedenca - nastanek stroškov
Na podlagi podatkov v spisu je tožena stranka s pravilnim razlogom tožniku odrekla BPP za plačilo stroškov postopka. V času vložitve prošnje za BPP (t.j. 30. 3. 2017) in odločanja o prošnji za dodelitev BPP še ni bilo gotovo, ali bo dokazovanje z izvedencem potrebno, torej ali bodo stroški za izvedenca nastali, predvsem pa ne, katera pravdna stranka jih bo dolžna kriti.
Tožnik svoje prošnje za BPP po pozivu na dopolnitev le-te ni dopolnil, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla. Ker je tožena stranka v obravnavanem primeru postopala, kot ji nalaga ZUP, po presoji sodišča s tem, ko tožnikove vloge ni vsebinsko obravnavala, ni kršila ustavno varovane pravice tožnika.