dohodnina - čezmejni delovni migrant - rok za vložitev davčne napovedi - samoprijava - davčna osnova
Samoprijava je poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Tako iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi.
Iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi. Ta določa, da mora zavezanec v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z zasebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost. To pa je pomembno tudi za razmerje med vsebino in značilnostmi postopka oddaje davčne napovedi v okviru zakonsko predpisanih rokov (torej pravočasno) in na podlagi samoprijave (torej prepozno).
Samoprijava je poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi z njo ni mogoče uporabiti zakonskih določb o rokih in procesnih omejitvah v postopkih pobiranja posameznih davkov iz posebnega dela ZDavP-2, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka se je pri ugotovitvi, da je rok za vložitev tožbe že potekel, oprla le na situacijo iz prvega odstavka 10. člena ZPŠOIRSP, ni pa preverila, ali gre v obravnavanem primeru za osebo, ki je imela ob začetku uporabe zakona vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje in ali je v tem primeru že minilo tri leta od pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje, kajti v teh primerih je rok za vložitev tožbe drugačen kot pa v primerih iz prvega odstavka 10. člena zakona. Iz navedenega razloga je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je tožena stranka preuranjeno sklepala, da je rok za vložitev tožbe že potekel.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 239. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 899.
carina - tranzitni postopek - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolg pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povračilo ali odpust carinskega dolga - pogoji za odpust obveznosti - malomarnost
Glavni zavezanec se lahko izogne odgovornosti za plačilo carinskega dolga le v posebej določenih primerih, ko je treba skladno z 239. členom Carinskega zakonika povrniti oziroma odpustiti preveč plačan oziroma obračunan carinski dolg. Ob presoji zahtevka za odpust dajatev je potrebno ugotavljati obstoj posebne situacije in obenem odsotnost goljufije oziroma očitne malomarnosti, pri čemer je dokazno breme na strani glavnega zavezanca. Sodišče se strinja z ugotovitvijo prvostopnega organa, da je tožnik s svojim lastnim, samoiniciativnim ravnanjem povzročil odstranitev blaga izpod carinskega nadzora, saj ni postopal v sodelovanju oziroma dogovoru s carino. Z nespoštovanjem predpisov je sam omogočil, da je bilo blago odstranjeno izpod carinskega nadzora, tudi ni dokazal, da je do zapletov prišlo zaradi ravnanja poljskih carinskih uslužbencev. Tožnik kot izkušen gospodarski subjekt bi moral ravnati v smeri namena tranzitnega postopka, ki je v tem, da se zagotovi prevoz blaga pod carinskim nadzorom od enega kraja do drugega, medtem ko je zaradi spremenjenih okoliščin med potekom tranzitnega postopka napotil oziroma usmeril blago izven predpisane tranzitne poti proti drugemu uradu brez sodelovanja oziroma dogovora s carinskim organom.Odstranitev blaga izpod carinskega nadzora, kar pomeni vsako dejanje ali opustitev, ki pristojnim carinskim organom preprečuje, četudi začasno, dostop do blaga pod carinskim nadzorom in izvajanje nadzora, vedno povzroči nastanek carinskega dolga na podlagi prvega odstavka 203. člena Carinskega zakonika.
ZLS člen 29, 33. Statut Občine Kostanjevica na Krki (2014) člen 25. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki (2014) člen 57, 57/7.
občinski svet - sklep občinskega sveta - izpodbijanje sklepa občinskega sveta - presoja zakonitosti akta občinskega sveta - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega sklepa - izvirna pristojnost občine
Z določbo šestega odstavka 33. člena ZLS se uvaja notranji nadzor nad zakonitostjo odločitev občinskega sveta v zadevah, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine, torej v lokalnih zadevah javnega pomena, ki so kot izvirne naloge določene s splošnim aktom občine ali so kot take določene z zakonom. Če gre za odločanje v zadevi iz prenesene državne pristojnosti, velja (drugačna) ureditev po sedmem odstavku istega člena ZLS, ki županu nalaga obveščanje pristojnega ministra o nezakonitosti oziroma neprimernosti zakonske ureditve. Iz razlikovanja med odločitvami v zadevah iz prenesene in izvirne pristojnosti in s tem povezanega obsega zunanjega nadzora zakonitosti delovanja občinskih organov torej izhaja, da župan na podlagi šestega odstavka 33. člena ZLS ne more začeti sodnega postopka zaradi nezakonitosti vseh posamičnih aktov (konkretnih odločitev), ampak le glede tistih, ki se nanašajo na odločitve občinskega sveta o lokalnih zadevah, torej na naloge iz izvirne pristojnosti občine.
Skladnost sprejetega Odloka o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ni in tudi ne more biti predmet upravnega spora. Pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje posameznim dejanskim končnim upravičencem sodišče poudarja, da ne gre za odločanje o pravicah obveznostih ali pravnih koristih na področju upravnega prava in da ZVVJTO občinskega sveta tudi ne pooblašča za sprejemanje posamičnih odločitev. Gre namreč za pogodbena, civilnopravna razmerja. Odločanje v sporih, ki se tičejo obligacijsko pravnih ali drugih civilnih razmerij, pa je v pristojnosti sodišč splošne pristojnosti.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - status grajenega javnega dobra
Odločba o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se lahko izda na županovo zahtevo, ki jo mora potrditi pristojni občinski organ s sklepom, ne pa na zahtevo osebe, ki zatrjuje, da ima na nepremičnini s statusom grajenega javnega dobra neko pravico (kot v obravnavani zadevi tožnika, ki v bistvu trdita, da imata na delu predmetnega zemljišča lastninsko pravico).
Neutemeljeno je sklicevanje tožnikov na okoliščine, ki naj bi po njunem utemeljevale ukinitev statusa grajenega javnega dobra, saj postopek za odvzem tega statusa ni sredstvo za ugotavljanje nezakonitosti oziroma nepravilnosti odločbe o dodelitvi statusa grajenega javnega dobra in s tem tudi ne za odpravo posledic take domnevno nezakonite odločbe.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 5.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - začasna odredba
Sistemske pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, so predvsem objektivno dejstvo, ugotovljivo z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov.
Ker tožeča stranka sodne takse v roku ni plačala, plačila pa tudi ni bila oproščena, niti ji ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodne takse in ni zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je nastopila zakonska fikcija umika tožbe. V posledici navedenega je sodišče sklenilo, da se postopek v tem upravnem sporu ustavi.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici. Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik pa tudi ni izkazal, da je njegovo izginotje posledica okoliščin, na katere ni imel zadostnega vpliva.
nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - prepoved prirejanja iger na srečo
V predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve sta ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagani obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v navedeni določbi (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - fikcija vročitve
Rok iz četrtega odstavka 87. člena ZUP za prevzem poštne pošiljke in s tem za prevzem sklepa o davčni izvršbi, se je iztekel na dela prost dan, to je na nedeljo. Na nedeljo je torej iztekel petnajstdnevni rok, v katerem bi tožnica lahko prevzela zadevno poštno pošiljko, pa tega ni storila. Iz spisov tudi kot nesporno sledi, da je bila tožnica o možnosti prevzema pošiljke in o posledicah, če tega ne stori, pravilno in pravočasno obveščena. To pa po presoji sodišča pomeni, da ni bila v ničemer prikrajšana, ne v zakonskih in tudi ne v ustavnih pravicah. Rok petnajstih dni je namreč začel teči šele po neuspešni osebni vročitvi, v dispoziciji tožnice pa je bilo, ali bo v roku iz obvestila pisanje tudi dvignila. Ker tega ni storila, je privolila v nastanek določenih posledic, na katere je bila vnaprej opozorjena in je zato upravičeno nastopila fikcija vročitve.
delegacija pristojnosti - upravni spor - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Ker je Upravno sodišče RS edino stvarno pristojno za odločanje o tožbi zaradi kršitev ustavnih pravic, ni pravne podlage za ugoditev tožbenemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.
Po izrecni določbi 3. člena ZUS-1 odločitev sodne veje oblasti, izdanih v izvrševanju svojih ustavnih pristojnosti, ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče RS namreč ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopkov pred sodišči. Prav tako v zvezi s temi postopki v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati kršitev ustavnih pravic kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 1a, 1a/2, 4. ZZelP člen 13a, 13a/1, 13a/2.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava
Pravna teorija in upravnosodna praksa sta v zadevah dostopa do informacij javnega značaja opredelili več kriterijev, ki so pomembni za opredelitev javnopravnega oziroma zasebnopravnega statusa pravne osebe. Med te kriterije med drugim spadajo način ustanovitve, namen delovanja, morebitno izvajanje javnih nalog, odgovornost za obveznosti, prevladujoča vloga države v organih upravljanja in narava funkcij oziroma delovanja ter način financiranja
upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - preuranjena tožba
Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo vložila 7. 6. 2017, obravnavano tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa o tej pritožbi pa je vložila 14. 6. 2017, torej pred potekom dvomesečnega roka za odločitev o pritožbi. Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj pretečenega dvomesečnega roka za odločanje o pritožbi iz 256. člena ZUP. To pomeni, da je tožeča stranka tožbo zaradi molka organa vložila prezgodaj.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - delničarski sporazum - podatki o porabi javnih sredstev
Delničarski sporazum, kljub določbi, da je njegova vsebina poslovna skrivnost, vsebuje podatke o porabi javnih sredstev, torej podatke, ki so absolutno javne informacije v smislu tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 in zato dostopa do teh podatkov, ob upoštevanju 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni dopustno zavrniti.
Kot "porabo javnih sredstev" ni mogoče razumeti zgolj višine javnih sredstev za pridobitev delnic ali dosežene kupnine ob njihovi prodaji, pač pa tudi dogovore o uveljavljanju korporacijskih pravic iz delnic, saj ti vplivajo na poslovanje delniške družbe, posledično tudi na njeno vrednost, oziroma na vrednost delnic (tako knjigovodsko kot tržno), s tem pa na javna sredstva. Smiselno enako je navsezadnje mogoče zaključiti tudi na podlagi tožbenih navedb drugotožeče stranke, ko pojasnjuje, da bi razkritje delničarskega sporazuma lahko vplivalo na vrednost delnic (špekulativno, da bo njihova vrednost verjetno padla), kar že samo po sebi pove, da je vsebina Delničarskega sporazuma taka, da bo vplivala na sredstva drugotožeče stranke, torej javna sredstva, glede na to, da so delnice, ki jih je pridobila s takimi sredstvi, sestavni del njenega premoženja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostop do javne ceste - pravica dostopa do nepremičnine - spor o lastništvu - javna pot - minimalna komunalna oskrba
Za razliko od primerov v upravnosodni praksi, ko so stranke, ki so zatrjevale drugačno lastninsko stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige, zgolj zatrjevale lastninsko pravico in upravnemu organu niso predložile nobenega dokaza, s katerim bi domnevo lastništva izpodbile, so v obravnavnem primeru tožniki v postopku dokazali, da je v zvezi z lastništvom nepremičnine parc. št. 162/38 v teku sodni postopek, ki se je pričel že pred sklenitvijo služnostne pogodbe s prizadeto stranko, in v zvezi s tem priložile več dokazov. Spor v zvezi z lastništvom pa so zaznamovali tudi v zemljiški knjigi z učinkom od 9. 4. 2013. Toženka je s tem, ko se je postavila na stališče, da je navedena nepremičnina v lasti Mestne občine Kranj, sama rešila predhodno vprašanje, ne da bi se opredelila do navedenih dokazov in navedb, kljub temu, da bi lahko bili odločilni, tudi če bi se izkazalo, da javna pot v oziroma sklenjena služnostna pogodba z občino tožnikom omogoča dostop do javne ceste, s čemer bi izkazali pogoj zagotovljene minimalne komunalne oskrbe objekta.
ZUP člen 9, 9/1, 214. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 12, 12/4, 22, 22/5. ZUS-1 člen 20, 20/3.
Če je tožena stranka odločitev oprla na 4. odstavek 12. člena Dublinske uredbe, potem bi moralo biti iz obrazložitve razvidno, na podlagi v Dublinski uredbi predvidenih dokaznih sredstev, kateri dokument za prebivanje tožnik poseduje, ki je potekel manj kot dve leti pred tem, ali vizum, ki je potekel manj kot šest mesecev pred tem, in ki mu je dejansko omogočil vstop na ozemlje države članice.
Odgovor na tožbo ne more odpraviti bistvenih pomanjkljivosti v obveznih sestavinah obrazložitve.
skrbnik za poseben primer - kolizijski skrbnik - navzkrižje interesov - postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom
V obravnavanem primeru ne gre za kolizijo med interesi mladoletnih otrok in staršev, temveč za spor med staršema o izvrševanju roditeljske pravice pri upravljanju premoženja mladoletnih otrok.