ZMZ-1 člen 84,84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - sorazmernost ukrepa
Na tožnikovo izrazito begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti dejstvo, da je pred prihodom v Slovenijo ilegalno prehajal iz države v državo ter da je po podatkih Eurodac, ki se nahajajo v spisih, že zaprosil za mednarodno zaščito v Grčiji, ki jo je samovoljno zapustil. Dodatno k temu, da je begosumen, pa kaže tudi njegov pobeg dne 18. 10. 2017, ko je v Azilnem domu skupaj še z drugimi čakal na prevoz v Center za tujce. Na zaslišanju je tožnik sicer dejal, da pobeg obžaluje, kar pa ne spremeni dejstva, da je dejansko poizkušal pobegniti. Njegova ciljna država je Francija in si želi v Sloveniji zagotoviti status ravno zato, da bi odpotoval v Francijo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - prepozna tožba
Na tako (na podlagi zakonske fikcije) določeni datum vročitve izpodbijanega akta ne vpliva datum, ko je bilo nato tožniku pismo, ker ga ni prevzel, puščeno v hišnem predalčniku.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nelegalna gradnja
Degradacijo in uzurpacijo prostora, zaradi katere je treba plačati NDUP, pomeni že sama nedovoljena gradnja in ne morebiti okoliščine, ki jih v tožbi glede stanja na zadevni parceli izpostavlja tožnik, ko se npr. sklicuje, da je bilo tam prej odlagališče odpadkov, na onesnaženje iz vaških hlevov oziroma greznic ipd. V obravnavanem primeru je ključnega pomena, da je bilo tožniku NDUP odmerjeno na podlagi (pravnomočne) odločbe gradbenega inšpektorja.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - znatna nevarnost, da bi oseba pobegnila - begosumnost
Slovenski zakonodajalec objektivnih kriterijev begosumnosti z zakonom (še) ni posebej uredil, vendar sta tako Upravno kot tudi Vrhovno sodišče že zavzela stališče, da ustrezno uporabo Uredbe Dublin III omogoča opredelitev pojma "nevarnost pobega", ki je vsebovana v 68. členu ZTuj-2.
Drugostopenjski organ je v svoji odločbi sicer obširno pojasnjeval varstveni režim, ki izhaja iz prostorskega akta, in ob tem nakazal (tradicionalne) splošne značilnosti predmetne kulturne krajine. Ni pa, vsaj ne dovolj konkretizirano obrazložil, katere konkretne dejanske ugotovitve so ga vodile do odločitve, da je dopustna postavitev (le) enega pomožnega kmetijskega objekta, in to le s tlorisno površino do 15 m2 (ne pa tudi lope).
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 71, 71/4, 84, 84/1, 84/1-5, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
omejitev gibanja - predaja odgovorni državi članici - nedovoljen vstop v rs - azilni postopek - nevarnost pobega - začasna odredba
Toženka svoje odločitve ne bi smela opreti na tožnikov nedovoljen vstop oziroma ilegalno prehajanje mej (prva alineja drugega odstavka 68. člena ZTuj-2), ker je za mednarodno zaščito zaprosil neposredno po prijetju s strani policije, niti na razlog iz tretje alineje drugega odstavka istega člena, tj. nemožnost bivanja v Republiki Sloveniji, saj se to nedvomno nanaša na večino prosilcev za mednarodno zaščito. Iz povedanega sta oba kriterija v tej zadevi neskladna z osebnimi značilnostmi in cilji Uredbe Dublin III.
Nadalje je tako nezadostna podlaga za pridržanje tožnika dejstvo, da je že predhodno zaprosil za mednarodno zaščito v Grčiji, a ga to ni zadržalo, da ne bi države zapustil in nadaljeval svoje poti po evropskih državah.
Glede na prepričljivo izpovedbo tožnika o razlogih, zaradi katerih je Grčijo zapustil (zaradi slabih razmer), tudi ni mogoče sklepati, da bo tožnik pobegnil tudi iz Slovenije pred koncem azilnega postopka, ne glede na to, da je njegova ciljna država Francija.
Četudi je tožnik dal napačne osebne podatke organu v Grčiji, tega svojega dejanja ni zanikal, torej je bil o tem in tudi o razlogih, zakaj je to storil iskren, zaradi česar tudi ta okoliščina še ne pomeni izpolnjevanja kriterija iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in posledično podlage za izrek tega ukrepa.
Ureditveno začasno odredbo je treba izdati tudi iz razloga, ker je tožniku z nezakonitim odvzemom prostosti kršena pravica do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave in 6. člena Listine EU o temeljnih pravicah, kar predstavlja težko popravljivo oziroma nepopravljivo škodo že samo po sebi, sodišče pa mora v primeru kršitve ustavne pravice zagotoviti učinkovito sodno varstvo (četrti odstavek 15. člena Ustave, prvi in drugi odstavek 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega
Na tožnikovo begosumnost kažejo tožnikova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, dejstvo, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo nezakonito prehajal meje držav članic (Grčija, Hrvaška), ter da je po podatkih Eurodac že zaprosil za mednarodno zaščito, in sicer v Grčiji, kjer pa ni počakal na zaključek postopka. Tožnik je na naroku, enako kot je v prošnji za mednarodno zaščito navedel, da je zaprosil v Grčiji za azil, ker je bil zaprt, ker ni imel papirjev in da je lahko odšel iz zapora. Tožnikova ciljna država je ves čas Francija, kar je potrdil tudi na naroku. Sodišče se strinja tudi z oceno toženke, da je tožnik podal v Grčiji prošnjo zgolj zato, da bi bil izpuščen iz zapora in bi tako nadaljeval pot, kar je tudi storil. Državo je samovoljno zapustil, ne da bi počakal na odločitev o prošnji, pri tem pa v postopku ni podal prepričljive razloge za tako ravnanje, ki bi kazali na to, da je v postopkih nameraval sodelovati in spoštovati sprejete odločitve. Tako ugotovljena dejstva ustrezajo po vsebini objektivnemu zakonskemu kriteriju, ki utemeljuje nevarnost pobega tožnika (peta alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 v povezavi s členom 2 (n) in členom 28 Uredbe Dublin III).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - občinski svet - akt poslovanja občine
Izpodbijani akt, ki ga je sprejel občinski svet na podlagi svojih pooblastil, je akt poslovanja, s katerim se planira bodočo proračunsko porabo in torej ne gre za akt iz 2. člena ZUS-1, ki se ga lahko izpodbija v upravnem sporu.
Sodišče nima zadržkov tako glede dopustnosti rekonstrukcije kot tudi glede oblikovanja in lege objekta ter komunalne opreme. V postopku izdaje izpodbijane odločbe se je tožeča stranka udeleževala postopka zaradi varovanja svojega pravnega interesa kot lastnica objekta, ki meji na objekt, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, zaradi morebitnega vpliva rekonstrukcije na nepremičnino v solasti tožeče stranke.
zaščitena kmetija - določitev zaščitene kmetije - skupno premoženje zakoncev
Tožnik v upravnem postopku na prvi stopnji, za razliko od tega, kar navaja v tožbi, ni ugovarjal, da bi šlo za skupno premoženje njega in žene, ampak je, poleg tistega, kar je povzeto v obrazložitvi izpodbijane odločbe, splošno navajal, da je pojem zaščitene kmetije ustavno sporen, da ni logično, da so predmet zaščitene kmetije tudi stavbe za prebivanje, živina in kmetijska oprema, ter nadalje, da pri kmetijskih opravilih sodelujejo tudi ostali ožji sorodniki - sinova z njihovimi družinskimi člani in je v tem primeru otežen prenos lastništva, kar ima lahko za posledice oteževanje sodelovanja pri kmetijski pridelavi. Da naj bi šlo za skupno premoženje njega in žene, je tožnik navedel šele v pritožbi, ne da bi pojasnil, zakaj tega ne bi mogel storiti že v postopku na prvi stopnji. Zato bi, četudi bi to bilo pomembno za odločitev, šlo za nedovoljeno novoto, ki je niti drugostopenjski organ niti sodišče pri svojem odločanju ne moreta upoštevati. Presplošno, da bi lahko vplivale na odločitev, so bile v upravnem postopku podane tudi navedbe glede vlaganj obeh sinov.
javni razpis - pogoji za sofinanciranje - način oddaje vlog - z javnim razpisom določen način oddaje vloge - zaporedje prispelih vlog - pravočasnost vloge - čas oddaje pošiljk - pogodbena pošta
Besedilo Javnega poziva, ki kot osnovno merilo za izbor določa datum in uro oddaje vloge na pošto, ne izključuje, da bi v primeru morebitne napake, do katere lahko pride tudi pri odpremi priporočene poštne pošiljke, prijavitelj dejanski datum in čas oddaje vloge na pošto dokazoval s potrdilom o oddaji pošiljke.
upravni postopek - nepopolna vloga - podaljšanje roka - dopolnitev vloge
Čeprav tožnica mnenja mentorja ni priložila prošnji za podaljšanje roka za oddajo magistrskega dela, je iz upravnih spisov razvidno, da je tako mnenje tožena stranka pred odločanjem pridobila sama. Tožena stranka je zato v obravnavani zadevi zmotno uporabila materialno pravo, konkretno določbo 67. člena ZUP, s tem, ko je tožničino prošnjo štela za nepopolno in jo zavrgla, saj je ta, po tem, ko je tožena stranka sama pridobila mnenje mentorja, obsegala vse podatke, ki jih je potrebovala za sprejem odločitve.
varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - tožba v tujem jeziku - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka v postavljenem roku, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, prav tako pa ni predložila slovenskega prevoda tožbe, je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o združitvi postopkov
Sklep o združitvi postopkov je upravni akt procesne narave, s katerim je odločeno o načinu izvedbe postopka pred upravnim organom in torej ni upravni akt, s katerim bi bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, s tem pa tudi ne akt, o katerem bi sodišče na podlagi določbe 2. člena ZUS-1 odločalo v upravnem sporu.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - premestitev na drugo delovno mesto
Upravičen razlog odsotnosti zaradi razporeditve na delo v tujino, kot ga v svoji vlogi uveljavlja tožnik, bi bil utemeljen le, kolikor bi tožnika na delo v tujino razporedil organ, oziroma delodajalec iz Republike Slovenije. Tožnik pa je, kot že rečeno, sledil razporeditvi takratnega organa SFRJ in to v času, ko na območju Republike Slovenije ni več imel pristojnosti.
ZMZ člen 21, 21/1, 21/2, 21/3, 22, 22/1, 22/2, 23, 23-8, 23-9. ZUP člen 9, 9/1.
mednarodna zaščita - splošna verodostojnost prosilca - načelo zaslišanja strank - dokazno breme - delitev dokaznega bremena - informacije o izvorni državi
Splošna verodostojnost ni enaka pogoju iz 3. alineje 3. odstavka 21. člena ZMZ, ki zahteva, da so prosilčeve izjave skladne in verjetne ter da ne nasprotujejo specifičnim in splošnim informacijam, povezanimi z njegovim primerom. V okviru ugotavljanja splošne verodostojnosti gre za ugotavljanje okoliščin, na podlagi katerih je mogoča opredelitev, ali je prosilec oseba, ki ji je mogoče verjeti. Pogoj iz 3. alineje tretjega odstavka 21. člena ZMZ je treba razumeti ožje, in sicer da se nanaša na tiste prosilčeve izjave v zvezi z okoliščinami, pomembnimi z vidika njegovega primera, ki so preverljive na podlagi specifičnih in splošnih informacij o izvorni državi (2. odstavek 22. člena v zvezi z 8. in 9. alinejo 23. člena ZMZ), to pa so okoliščine, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih prosilec vlaga prošnjo, oziroma gre za okoliščine, ki predstavljajo oviro za njegovo vrnitev v izvorno državo.
Materialnopravno napačno je stališče tožene stranke, da nosi breme dokazovanja pretežno le prosilec.
Tožena stranka tožniku pred izdajo odločbe ni dala možnosti, da bi se izjasnil o okoliščinah, ki jih je tožena stranka štela za protislovne ali malo verjetne, čeprav je prav na njih oprla svojo odločbo. V postopku do izdaje izpodbijanega akta bi morala dati tožniku možnost, da se izjasni o tem, zakaj so bile nekatere njegove izjave na osebnem razgovoru drugačne kot pri podaji prošnje kot tudi do tistih okoliščin, ki jih je tožena stranka ocenila kot malo verjetne.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Iz izpodbijane odločbe in iz listin v spisu izhaja, da je bila tožnica pozvana na dopolnitev dokazil in sicer na predložitev programov posvetov, ki pa jih ni predložila. Iz razlogov izpodbijane odločbe pa izhaja tudi, da navedene dejanske odločilne okoliščine, ki bi kazale na izvedbo referatov, tudi niso razvidne iz ostalih dokazil, ki jih je tožnica predložila po pozivu na dopolnitev vloge (kolofone zbornikov posvetov ter kazalo zbornika prispevkov).
nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - kršitev pravil revidiranja - revidiranje računovodskih izkazov - mednarodni standardi revidiranja - odvzem dovoljenja
Zakonsko podlago za izrečeni ukrep predstavlja določba 54. člena ZRev-2, dejansko podlago pa ugotovitev, da so podane kršitve pravil revidiranja ter da je zaradi kršitev poročilo, ki ga je podpisal tožnik, pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Več od navedenega se za nepogojni odvzem dovoljenja po zakonu ne zahteva. Posebnih okoliščin, ki bi narekovale pogojni odvzem dovoljenja, tožnik niti ne zatrjuje. Trdi samo, da je ukrep prekomeren in da bi morala tožena stranka uporabiti milejše ukrepe. Nasprotno so prepričljivejši razlogi izpodbijane odločbe in odgovora na tožbo, v katerih Agencija poudari, da je pri odločanju upoštevala težo kršitve ter dejstvo, da so bile pri tožniku že pred tem ugotovljene kršitve, kar vse tudi po presoji sodišča ne kaže na to, da bi bil s pogojno izrečenim ukrepom dosežen namen ukrepa nadzora, t.j. da bi tožnik v bodoče računovodske izkaze revidiral v skladu s standardi revidiranja in da bi bila s tem podana podlaga za izrek pogojnega odvzema dovoljenja iz 55. člena ZRev-2.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 74, 74/3. OZ člen 50. ZDoh-2 člen 16.
odmera davka v posebnih primerih - davčni inšpekcijski nadzor - simuliran (navidezni) pravni posel - povezane osebe
Iz davčnih predpisov ne izhaja opredelitev navideznega pravnega posla, gre pa za institut obligacijskega prava, zaradi česar je za določitev njegove vsebine treba uporabiti razlago, ki se je oblikovala na civilnopravnem področju. Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v davčnih zadevah izhaja, da je navidezni posel pogodba, ki jo stranki skleneta, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla, temveč le z namenom v zunanjem svetu prikazati, da med njima učinkuje pogodba s tako vsebino. Stranki želita le navzven prikazati, da je med njima sklenjen takšen pravni posel, v njunem medsebojnem odnosu pa njegovega učinka ne želita. Veljal naj bi le v očeh drugih, ne pa za njiju. To pa pomeni, da mora med strankama obstajati soglasje, da bosta navzven izrazili voljo, ki naj pri drugih ustvari zmotno predstavo o nastalem pravnem poslu.