Po določbi 32. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki se glede na določbo 8. člena Zakona o prekrških (ZP-1) smiselno uporablja tudi v postopku o prekršku, je kot ravnanje v skrajni sili, ki izključuje storilčevo odgovornost za prekršek, šteti le tisto ravnanje storilca, ki ima znake prekrška, ki ga storilec stori zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost, osebno svobodo ali premoženje, nujno za preživetje, če take nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače, storilec pa se ji tudi ni bil dolžan izpostavljati. Kadar pa storilec stori prekršek v skrajni sili zaradi odvračanja nevarnosti od drugih pravno priznanih vrednot, pa se ga ne kaznuje, če je s prekrškom prizadejano zlo manjše od zla, ki je grozilo. Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju za 48 km/h v konkretnem primeru predstavljala večjo nevarnost kot zatrjevano pobegli pes pasme Rottweiller z njive v okolici B. (torej izven samega naselja). Z dejstvi nepodprte so navedbe v obdolženčevem zagovoru, da so psi pasme Rottweiller agresivni in tako vedno, kadar niso v posebni ogradi, predstavljajo potencialno hujšo grožnjo za okolico.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – prometna nezgoda na poti iz dela domov – vzročna zveza – krivdna odgovornost
Tožnica je v tožbi navedla, da je morala opravljati delo pri toženi stranki v kuhinji, kjer je temperatura presegala 40 stopinj Celzija, da se je pri delu hitelo, zaradi česar je bila povsem izmučena in utrujena in je bila ob vračanju z dela kot voznica udeležena v prometni nezgodi, v kateri je utrpela telesne poškodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da med ravnanjem tožene stranke in škodo, ki jo je utrpela tožnica, vzročna zveza ne obstaja, zaradi česar toženi stranki ni mogoče očitati krivdne odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela tožnica v prometni nesreči.
ZDR člen 6, 81, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 286.b, 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – diskriminacija – dopustnost odpovedi – razlogi o odločilnih dejstvih
Tožnik je trdil, da mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz diskriminatornih razlogov na toženi strani. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni bila posledica šikane, pri čemer za takšen svoj zaključek ni navedlo razlogov, zato se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti.
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust – izraba letnega dopusta
Tožnica je izkoristila ves dopust za leto 2010, zato ni upravičena do plačila nadomestila za 18 neizkoriščenih dni letnega dopusta za to leto, kar je v tem sporu vtoževala.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, člen 11. ZP-1 člen 143.
upravičeni stroški izvršitelja – pot med dislociranimi prostori in sedežem izvršitelja
Stališče izvršitelja, da med stroške, povezane z opravljanjem izvršilnih dejanj spada tudi pot med pisarno izvršitelja, kjer je tudi njegov sedež in njegovimi dislociranimi prostori, kjer hrani zasežene predmete, je zmotno. Odločitev, da bo imel izvrštelj prostore kjer hrani predmete na drugi lokaciji kot sedež pisarne, je zgolj v njegovi domeni. Zato stroški, ki mu nastajajo zaradi potovanj med sedežem pisarne in temi prostori nikoli ne predstavljajo stroškov, do povračila katerih bi bil upravičen.
ZPIZ-1 člen 275. ZUP člen 280, 280/1, 280/3. ZDSS-1 člen 63, 76. OZ člen 191.
vrnitev preplačila
Tožniku je bilo z dokončno in pravnomočno odločbo toženca ustavljeno izplačevanje nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Ker je nadomestilo kljub temu prejemal, ga je prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožencu.
Plačilo razlike v plači je čisti denarni zahtevek, ki ga lahko delavec skladno s 4. odstavkom 204. člena ZDR uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
Ker je bila tožnica glede na zdravstveno stanje v spornem obdobju zmožna za delo z omejitvami, ki so ji kot invalidu III. kategorije priznane s pravnomočno odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bila v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi bolezni, neutemeljen.
ZFPPIPP člen 331, 332, 332/3, 345, 345/1, 345/1-1, 345/2.
prodaja premoženja, zavarovanega z ločitveno pravico – soglasje ločitvenega upnika – mnenje ločitvenega upnika – izklicna cena
Ker v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za to prodajo ni bilo potrebno soglasje temveč le mnenje ločitvene upnice. Sodišče pa na njeno mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno.
V regresni pravdi zavarovalnice zoper njenega zavarovanca za povračilo škode, ki ji je nastala zaradi izplačila odškodnine oškodovancu, zavarovanec nima ugovorov, ki se nanašajo na utemeljenost izplačila odškodnine po sodbi, ki je bila izdana v postopku, v katerem je sodeloval kot stranski intervenient na strani zavarovalnice.
ZPP člen 105a, 141, 142, 277, 318. OZ člen 190, 193. ZZZPB člen 54, 54/1. Pravilnik o štipendiranju člen 41, 44.
vrnitev štipendije – zamudna sodba – sodne takse za pritožbo
Ker je bila tožba toženki pravilno fiktivno vročena, pa nanjo v roku 30 dni ni odgovorila, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženka dolžna tožnici vrniti neupravičeno prejete republiške štipendije.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – zamuda roka za vložitev pritožbe – pravica pritožbe
Pritožba je bila vložena po preteku 15 dnevnega zakonskega roka za vložitev pritožbe (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
zdravniška napaka – povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Kdaj določeno ravnanje zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja na določenem medicinskem področju odstopa od profesionalnih standardov in medicinske doktrine oziroma kakšno ravnanje ustreza profesionalnim standardom strokovnega ukrepanja, profesionalni skrbnosti in pazljivosti, je treba presoditi glede na konkretne okoliščine posameznega obravnavanega primera, pri čemer je odgovor na ta vprašanja že glede na njihovo naravo najprej v domeni medicinske stroke in posledično, kot tudi v obravnavanem primeru, tudi tema dokazovanja z izvedenci.
ZIZ člen 55, 55/1-3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UEIN) člen 3, 6, 10, 10/2, 10/3, 17, 17-a.
evropski nalog za izvršbo - evropski izvršilni naslov
Učinek potrdila o EIN je v tem, da potrjuje izvršljivost domačega izvršilnega naslova, pri čemer je sodišče v državi izvršbe na potrdilo o EIN vezano in ga ne more znova preverjati. Vendar pa to vsekakor ne pomeni, da sta v državi izvora glede iste sodne odločbe lahko izdani dve (po vsebini različni) potrdili o EIN (ob uporabi standardnega obrazca iz priloge I k UEIN).
OZ člen 938. ZPP člen 7, 7/2, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
vmesna sodba - bistvena kršitev določb postopka - kršitev razpravnega načela - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - prepozne navedbe - razlaga predmeta zavarovanja
Toženka je imela vse možnosti, da uresniči svojo pravico do izjavljanja v postopku. Na njej je bila presoja, na katere navedbe tožnice bo, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov spora, odgovorila. Ne gre za primer, ko bi bila odločitev oprta na dejstvo, glede katere toženki ni bila dana možnost, da se o njej izjavi - seznani, zato svoje izbire ne more prevaliti na sodišče prve stopnje. Iz teh razlogov ne pride v poštev uporaba materialnega procesnega vodstva sodišča, saj ni bila potrebna.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 150, 153. ZVZD člen 36.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost - odmera višine odškodnine - soprispevek
Delo, pri katerem se je poškodovala tožeča stranka (ko je izklopila varnostno stikalo in menjala rezilo na stroju) in utrpela poškodbo mezinca leve roke z zlomom končnega členka, je delo s povečano nevarnostjo. Pri delu na stroju (starejša izvedba stroja), ki je imel podajanje obdelovanca s pomočjo vrvi in uteži, se namreč lahko obdelovalna palica zaradi vpliva sile uteži na palico premakne, kljub izključenemu varnostnemu stikalu in povzroči poškodbo delavcu, kar se je tožeči stranki tudi zgodilo.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSK0005393
ZFPPIPP člen 132, 298, 304, 308.
prekinitev postopka – ustavitev postopka – stečajni postopek nad dolžnikom
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v 132. čl. ureja vpliv začetka stečajnega postopka na postopke izvršbe ali zavarovanja, ki so v teku, v obravnavanem primeru pa ne gre za takšen postopek zavarovanja. Zato se vprašanje, ali je upnik na podlagi vpisa zastavne pravice v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah, pridobil ločitveno pravico, ne bo presojalo v predmetnem postopku zavarovanja, ampak v stečajnem postopku na podlagi ustrezne upnikove prijave terjatve in ločitvene pravice.
vročitev pravni osebi po ZFPPIPP – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – subjekt vpisa na naslovu ni znan – nedovoljena pritožba
Subjekt vpisa ne more šele v pritožbi zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga uspešno uveljavljati razlogov, ki bi jih moral navajati že v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa, glede katerega je v ZFPPIPP predvidena posebna faza postopka, ker bi se s tem obšle določbe 435. čl. ZFPPIPP.
razlike v plači – sodno varstvo – procesna predpostavka – vojak - postopek za uveljavljanje pravic iz dela – uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja – zavrženje tožbe – čisti denarni zahtevek
Tožnik ne izpodbija odločb tožene stranke, ampak vtožuje le razliko v plači med plačo, ki mu je bila določena z omenjenimi odločbami in plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen, če bi tožena stranka upoštevala višji količnik za določitev njegove plače oziroma višji plačni razred. Takšen zahtevek pa je tudi v primeru, če je postavljen opisno (kot je bilo v konkretnem primeru), potrebno obravnavati kot čisti denarni zahtevek, za katerega tožniku ni bilo potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.