zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – zamuda roka za vložitev pritožbe – pravica pritožbe
Pritožba je bila vložena po preteku 15 dnevnega zakonskega roka za vložitev pritožbe (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
ZPIZ-1 člen 275. ZUP člen 280, 280/1, 280/3. ZDSS-1 člen 63, 76. OZ člen 191.
vrnitev preplačila
Tožniku je bilo z dokončno in pravnomočno odločbo toženca ustavljeno izplačevanje nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Ker je nadomestilo kljub temu prejemal, ga je prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožencu.
razlike v plači – sodno varstvo – procesna predpostavka – vojak - postopek za uveljavljanje pravic iz dela – uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja – zavrženje tožbe – čisti denarni zahtevek
Tožnik ne izpodbija odločb tožene stranke, ampak vtožuje le razliko v plači med plačo, ki mu je bila določena z omenjenimi odločbami in plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen, če bi tožena stranka upoštevala višji količnik za določitev njegove plače oziroma višji plačni razred. Takšen zahtevek pa je tudi v primeru, če je postavljen opisno (kot je bilo v konkretnem primeru), potrebno obravnavati kot čisti denarni zahtevek, za katerega tožniku ni bilo potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.
ZPIZ-1 člen 303, 303/1, 303/2, 304, 350/4. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
plačilo premij za dodatno prostovoljno pokojninsko kolektivno zavarovanje – obveznost delodajalca iz delovnega razmerja – pristojnost – nadomestilo za letni dopust
Obveznost plačevanja premij iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega kolektivnega zavarovanja skladno z določbami ZPIZ-1 je potrebno šteti kot obveznost delodajalca iz delovnega razmerja, za presojo katere je pristojno delovno sodišče.
odškodninska odgovornost – poškodba pri športu – krivdna odgovornost – protipravnost – pravila športa
Sestavni del igre so tudi kršitve pravil, če niso storjene na posebno predrzen ali nešporten način in pri pretirano grobi igri. Vsaka kršitev športnih pravil, tudi če bi bila opredeljena kot prekršek, zato še ne pomeni protipravnega ravnanja.
Tožeča stranka je dokazni predlog za postavitev izvedenca ustrezne stroke sicer podala, vendar za njegovo postavitev ni založila potrebnega predujma. Zato je sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza opustilo.
Tožeča stranka dokaznega bremena za svoje trditve o dodatno opravljenemu delu in količinah ni zmogla, zato nosi breme neuspeha v pravdi.
Plačilo razlike v plači je čisti denarni zahtevek, ki ga lahko delavec skladno s 4. odstavkom 204. člena ZDR uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
Revizija, ki je tožnik ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč jo je vložil sam in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in se zavrže.
ZDR člen 96, 102, 184. OZ člen 131. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154, 154/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – kršenje pravic iz delovnega razmerja – protipravnost – prednostna pravica do zaposlitve - večje število delavcev – pravdni stroški
Tožniku je bila kot presežnemu delavcu redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, zoper katero ni ugovarjal in vložil pravnega sredstva in je odločitev postala pravnomočna. Zato toženi stranki ni mogoče očitati protipravnosti v zvezi s podano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja neutemeljen.
Določilo 102. člena ZDR se nanaša le na primer odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
zdravniška napaka – povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Kdaj določeno ravnanje zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja na določenem medicinskem področju odstopa od profesionalnih standardov in medicinske doktrine oziroma kakšno ravnanje ustreza profesionalnim standardom strokovnega ukrepanja, profesionalni skrbnosti in pazljivosti, je treba presoditi glede na konkretne okoliščine posameznega obravnavanega primera, pri čemer je odgovor na ta vprašanja že glede na njihovo naravo najprej v domeni medicinske stroke in posledično, kot tudi v obravnavanem primeru, tudi tema dokazovanja z izvedenci.
URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2, 81, 81/2, 81/2-5, 84. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1. ZPacP člen 40.
zdravljenje v tujini – izčrpane možnosti zdravljenje
Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, saj pri zdravljenju, kot je bilo potrebno pri tožnici, ni posebnosti, oziroma ne gre za tako zahteven postopek, da ga medicinske ustanove v Sloveniji ne bi opravljale, temveč gre za ustaljen postopek, tožnica ni upravičena do povračila stroškov zdravljenja v Angliji, za katerega se je odločila po svoji volji.
V regresni pravdi zavarovalnice zoper njenega zavarovanca za povračilo škode, ki ji je nastala zaradi izplačila odškodnine oškodovancu, zavarovanec nima ugovorov, ki se nanašajo na utemeljenost izplačila odškodnine po sodbi, ki je bila izdana v postopku, v katerem je sodeloval kot stranski intervenient na strani zavarovalnice.
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – pogodba za določen čas – veljavnost enostranske odpovedi
Materialnopravno zmotno je stališče, da gre upravičenje za enostransko odpoved pogodbeni stranki tudi v primeru, ko sta stranki s samo pogodbo izrecno opredelili čas trajanja pogodbenega razmerja.
Po določbi 32. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki se glede na določbo 8. člena Zakona o prekrških (ZP-1) smiselno uporablja tudi v postopku o prekršku, je kot ravnanje v skrajni sili, ki izključuje storilčevo odgovornost za prekršek, šteti le tisto ravnanje storilca, ki ima znake prekrška, ki ga storilec stori zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost, osebno svobodo ali premoženje, nujno za preživetje, če take nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače, storilec pa se ji tudi ni bil dolžan izpostavljati. Kadar pa storilec stori prekršek v skrajni sili zaradi odvračanja nevarnosti od drugih pravno priznanih vrednot, pa se ga ne kaznuje, če je s prekrškom prizadejano zlo manjše od zla, ki je grozilo. Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju za 48 km/h v konkretnem primeru predstavljala večjo nevarnost kot zatrjevano pobegli pes pasme Rottweiller z njive v okolici B. (torej izven samega naselja). Z dejstvi nepodprte so navedbe v obdolženčevem zagovoru, da so psi pasme Rottweiller agresivni in tako vedno, kadar niso v posebni ogradi, predstavljajo potencialno hujšo grožnjo za okolico.
ZIZ člen 55, 55/1-3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UEIN) člen 3, 6, 10, 10/2, 10/3, 17, 17-a.
evropski nalog za izvršbo - evropski izvršilni naslov
Učinek potrdila o EIN je v tem, da potrjuje izvršljivost domačega izvršilnega naslova, pri čemer je sodišče v državi izvršbe na potrdilo o EIN vezano in ga ne more znova preverjati. Vendar pa to vsekakor ne pomeni, da sta v državi izvora glede iste sodne odločbe lahko izdani dve (po vsebini različni) potrdili o EIN (ob uporabi standardnega obrazca iz priloge I k UEIN).
OZ člen 938. ZPP člen 7, 7/2, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
vmesna sodba - bistvena kršitev določb postopka - kršitev razpravnega načela - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - prepozne navedbe - razlaga predmeta zavarovanja
Toženka je imela vse možnosti, da uresniči svojo pravico do izjavljanja v postopku. Na njej je bila presoja, na katere navedbe tožnice bo, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov spora, odgovorila. Ne gre za primer, ko bi bila odločitev oprta na dejstvo, glede katere toženki ni bila dana možnost, da se o njej izjavi - seznani, zato svoje izbire ne more prevaliti na sodišče prve stopnje. Iz teh razlogov ne pride v poštev uporaba materialnega procesnega vodstva sodišča, saj ni bila potrebna.
ZJU člen 74. ZDR člen 116, 116/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - sankcije v primeru nezakonitosti – primeri razveljavitve – litispendenca – bistvena kršitev določb postopka – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – odsotni z dela zaradi bolezni – bolniški stalež
Javni uslužbenec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi razveljavitve pogodbe o zaposlitvi na podlagi člena 74 ZJU nima posebnega varstva iz člena 116/3 ZDR glede prenehanje delovnega razmerja za čas bolniškega staleža.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 150, 153. ZVZD člen 36.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost - odmera višine odškodnine - soprispevek
Delo, pri katerem se je poškodovala tožeča stranka (ko je izklopila varnostno stikalo in menjala rezilo na stroju) in utrpela poškodbo mezinca leve roke z zlomom končnega členka, je delo s povečano nevarnostjo. Pri delu na stroju (starejša izvedba stroja), ki je imel podajanje obdelovanca s pomočjo vrvi in uteži, se namreč lahko obdelovalna palica zaradi vpliva sile uteži na palico premakne, kljub izključenemu varnostnemu stikalu in povzroči poškodbo delavcu, kar se je tožeči stranki tudi zgodilo.
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust – izraba letnega dopusta
Tožnica je izkoristila ves dopust za leto 2010, zato ni upravičena do plačila nadomestila za 18 neizkoriščenih dni letnega dopusta za to leto, kar je v tem sporu vtoževala.