ZDSS-1 člen 21, 40. ZPP člen 13. ZKolP člen 6, 6/3, 11, 11/2.
individualni delovni spor - vzorčni postopek – kolektivni delovni spor – predhodno vprašanje – kolektivna pogodba - veljavnost aneksa – podpisniki kolektivne pogodbe – sindikat – osebna veljavnost kolektivne pogodbe – sklenitev in oblika kolektivne pogodbe – splošna veljavnost kolektivnih pogodb
V individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik zahteva izplačilo razlike v plači, ker je tožena stranka spremenila način obračunavanja plače za tožnika na podlagi Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi, se glede vprašanja (ne)veljavnosti Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi lahko odloča tudi v individualnem delovnem sporu (v tem delu bi sicer vsebinsko šlo za kolektivni delovni spor), ker gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in 21. člena ZDSS-1.
Obstoj, spremembo ali prenehanje kolektivne pogodbe je potrebno presojati za vsakega podpisnika posebej. Če je na primer delodajalec podpisal spremembe še veljavne kolektivne pogodbe samo z enim od dotedanjih sindikalnih podpisnikov, velja v razmerju do tega sindikata nova, spremenjena kolektivna pogodba. Med delodajalcem in sindikatom podpisnikom, s katerim delodajalec ni sklenil aneksa o spremembi kolektivne pogodbe, pa velja še vedno nespremenjena kolektivna pogodba vse do prenehanja njene veljavnosti (odpovedi, izteka določenega časa ali sporazuma o prenehanju).
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070214
OZ člen 461, 464. ZPP člen 458, 458/1.
prodajna pogodba – grajanje napak – spor majhne vrednosti – dogovorjena cena – sprememba cene
Tožbeni zahtevek temelji na pisni Pogodbi, v kateri sta se pravdni stranki med drugim sporazumeli tudi o ceni dobavljenega materiala. Prvostopenjsko sodišče se je tako pravilno sklicevalo na navedeno Pogodbo, saj toženi stranki ni uspelo dokazati morebitne spremembe (znižanja) dogovorjene cene.
umik predloga za izvršbo - povrnitev stroškov - analogna uporaba zakona - stroški ugovora
Glede na podan umik predloga je pravilno uporabiti smiselno določilo prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ko specifične procesne situacije umika s stroškovnega vidika ZIZ ne ureja. Upnik bi bil dolžan povrniti dolžniku nastale stroške ugovora le, če bi bil umik zaradi prenehanja terjatve podan z nesprejemljivim odlašanjem, kar v obravnavani zadevi ni primer.
Sodišče prve stopnje je takoj brez pozivanja na predložitev pooblastila zavrglo tožbo tožnice, ker tožbi, ki jo je vložila odvetnica, ni bilo priloženo pooblastilo tožnice za zastopanje. Z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi besede „tožbo in“ v petem odstavku 98. člena ZPP je odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, zato je sklep o zavrženju tožbe nepravilen.
plačilo razlike v plači – ustavitev postopka – umik tožbe – sodni red – sodne počitnice – tek roka
V času sodnih počitnic, razen v nujnih primerih, procesni roki ne tečejo, oziroma se tek roka prekine za čas trajanja sodnih počitnic in nato s 15. 8. nadaljuje.
razpis – izbira kandidata - direktor – razpisni pogoji – pogoji za zasedbo delovnega mesto
Objavljeni razpisni pogoji v razpisu za direktorja tožene stranke glede pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja niso bili v skladu z veljavnim Pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest toženca. Spremembe pravilnika, ki jih je sprejel direktor tožene stranke, ne da bi imel za to izrecno pooblastilo sveta zavoda, ki je sprejel pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, namreč niso bile sprejete po pravilnem postopku oz. s strani pristojnega organa. Zato je bil izpodbijani razpisni postopek za direktorja zavoda, vključno z izbiro kandidata, nezakonit.
Tožena stranka kot javni zavod mora imeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog. Pogoji za opravljanje dela, vključno s pogoji za zasedbo delovnega mesta direktorja, pa morajo biti določeni v pravilniku o sistemizaciji, vendar mora biti ta akt v skladu s statutom in aktom o ustanovitvi.
nagrada izvedenca – dopilnitev izvedenskega mnenja
Ker je izvedenec po dopolnitvi izvedeniškega mnenja svoje delo ustrezno opravil, ni mogoče slediti tožeči stranki, da mu pravica do nagrade ne pripada.
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela – izvolitev v naziv
Tožnik v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni imel veljavnega naziva visokošolskega učitelja, zato ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato zakonita.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ 270, 270/3, 270/4.
začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo
Tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazal, da bo njegova terjatev onemogočena ali precej otežena, saj v tožbi ni niti zatrjeval aktivnega ravnanja dolžnika (odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem), zaradi katerega bi obstajala nevarnost, da bo terjatev tožnika do tožene stranke onemogočena oziroma precej otežena. Navedel je le, da je delodajalec nesolventen.
odpravnina – regres za letni dopust – zamudna sodba
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku.
ZDR člen 114, 114/1, 114/2, 114/2-1. ZPIZ-1 člen 36, 36/3, 193, 398, 398/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavec – pridobitev pravice do starostne pokojnine – izračun minimalnih upokojitvenih pogojev
Pogodba o zaposlitvi, ki je sicer res potekla, ko se je iztekel prvi mandat direktorja, se je še naprej izvrševala tudi v času po ponovnem imenovanju tožene stranke na funkcijo direktorja. Če se pogodba ne bi izvrševala oziroma če po ponovnem imenovanju direktorja ne bi bilo nobene pogodbe o zaposlitvi med tožečo stranko in direktorjem (ne ustne ne pisne), tožeča stranka direktorju, ki je funkcijo zakonito opravljal na podlagi imenovanja s strani pristojnega organa, po odpoklicu oziroma predčasni razrešitvi s funkcije direktorja sploh ne bi mogla odpovedati. Zato je v vsakem primeru, kljub poteku prve pogodbe o zaposlitvi in kljub dejstvu, da konsenza med direktorjem in nadzornim svetom glede višine plače ni bilo, zaradi česar ni prišlo do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi vse do odpoklica direktorja, mogoče ugotoviti le, da je bila veljavnost prve pogodbe podaljšana vsaj s konkludentnimi dejanji. Toženec je bil na funkcijo direktorja ponovno imenovan s strani pristojnega organa, svojo funkcijo zakonitega zastopnika tožeče stranke je tudi dejansko opravljal, še naprej je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki, kar že samo po sebi pomeni, da je bila veljavnost prve pogodbe o zaposlitvi dejansko molče podaljšana in da se je kot taka izvrševala, vključno z izplačili plače. Glede na navedeno je bil toženec v spornem obdobju upravičen do plače, dogovorjene s pogodbo ne pa do znižane plače. Zato je zahteva delodajalca po vračilu domnevno preveč izplačane plače, neutemeljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik v spornem času ni v celoti opravil naloženega dela odčitavnaja števcev skladno z navodili tožene stranke, prav tako je spornega dne predčasno zapustil delovno mesto in ni sporočil razloga svoje odsotnosti. S takšnim svojim ravnanjem je kršil svoje delovne obveznosti, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tretja alinea prvega odstavka 111. člena ZDR kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določa, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Razlog za izredno odpoved po določenem trajanju izostanka delavca je neobveščanje delodajalca o razlogih o razlogih odsotnosti, kljub temu da bi delavec obveščanje moral in mogel opraviti, ne pa vprašanje, ali je bila njegova odsotnost upravičena ali neopravičena. Dejstvo opravičene oziroma neopravičene odsotnosti je lahko pomembno za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj v primeru drugega odstavka 111. člena ZDR, ki se sklicuje na tretjo alineo prejšnjega odstavka, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – zamuda roka za vložitev pritožbe – pravica pritožbe
Pritožba je bila vložena po preteku 15 dnevnega zakonskega roka za vložitev pritožbe (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbenih obveznosti – rok za podajo odpovedi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina
Tožena stranka je za očitano kršitev tožnika izvedela več kot 30 dni pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, po poteku prekluzivnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je sorazmerno hitro našel novo zaposlitev, prav tako se zaradi prenehanja delovnega razmerja tožnikovi prihodki niso toliko zmanjšali, da bi to utemeljevalo odškodnino v višini 10 plač, ki jo je sodišče prve stopnje vezalo tudi na tožnikovo dolžnost vzdrževanja štiričlanske družine. Kot primerno odškodnino je mogoče upoštevati znesek 7 plač tožnika, kar je tudi sicer primeren znesek glede na delovno dobo tožnika pri toženi stranki (21 let).
Tožeča stranka je dokazni predlog za postavitev izvedenca ustrezne stroke sicer podala, vendar za njegovo postavitev ni založila potrebnega predujma. Zato je sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza opustilo.
Tožeča stranka dokaznega bremena za svoje trditve o dodatno opravljenemu delu in količinah ni zmogla, zato nosi breme neuspeha v pravdi.
dodatek za pomoč in postrežbo – opravljanje vseh življenjskih potreb – samostojno hranjenje
Tožnik, ki lahko mehko hrano poje sam z žlico, čeprav si hrane ne upa rezati in mu jo zreže kdo drug, se samostojno hrani, zato nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb.
Predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sicer res tista podlaga, iz katere prvostopenjsko sodišče izhaja pri oceni utemeljenosti takšnega predloga, vendar pa mora kljub temu ugotoviti vsa odločilna dejstva oziroma okoliščine za odločitev o takšnem predlogu in jih tudi celovito presoditi, še posebej takrat, ko takšnega storilca ni že samo obravnavalo v rednem sodnem postopku ali v postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo.