ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4. ZPP člen 149, 149/1, 149/7.
vročanje – poizvednica – dokazovanje vročitve – prepozen ugovor
Ker sodišče prve stopnje z vročilnico oziroma povratnico, ki bi dokazovala vročitev sklepa o izvršbi dolžniku, ni razpolagalo, tudi potrjena poizvednica predstavlja dovolj trdno dokazilo, da je bil dolžniku v njej potrjenega dne sklep o izvršbi vročen.
Glede na kvalifikacijo kazenske odgovornosti tožencev kot nezavestne malomarnosti in zakonsko določilo 271. člena ZPIZ, da mora biti dejanje storjeno iz hude malomarnosti, pravdno sodišče ne more biti vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da sta toženca storila dejanje z nezavestno malomarnostjo, saj vsebina hude malomarnosti ni enaka vsebini niti zavestne niti nezavestne malomarnosti.
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 271. ZJN-2 člen 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 6.
Sporno dejanje ni izpodbojno iz razloga, ker je imelo plačilo Mestne občine toženki pravno naravo zahtevka iz 631. člena OZ (neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika), asignacijska pogodba pa je izvedbo tega plačila le pravnotehnično olajšala.
Ker pri plačilu naročnika neposredno podizvajalcu na podlagi 631. člena OZ ne gre za dejanje stečajnega dolžnika, ga že iz tega razloga ni moč izpodbijati po določbah ZFPPIPP.
razlaga pogodbe – sistematika pogodbe – najemna pogodba – dolžnost varovanja v najem oddanega prostora – sporna pogodbena določila – načelo vestnosti in poštenja
Jezikovna razlaga je le prva stopnja, ki določa možni besedni pomen pravnega pravila, in hkrati stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki jo razlagalec ne sme prestopiti. Pomembne so tudi druge metode, zlasti logična, s katero preverjamo pomen, ki smo ga dobili z gramatikalno razlago, teleološka (namenska) razlaga, ki se navezuje na vsebinsko argumentacijo, in sistematična razlaga, ki določa pomen jezikovnih znakov glede na njihovo umeščenost v zunanji in notranji pravni sistem. V sklop sistematične razlage spada tudi razlagalno pravilo, določeno v drugem odstavku 82. člena OZ, po katerem je treba sporna pogodbena določila razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
pogodba o najemu poslovnega prostora - odpovedni rok - razveza pogodbe - razlaga pogodbe - metode razlage
Odpovedni rok je rok, ki preteče od odpovedi do prenehanja pogodbenega razmerja. Ker najemna pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (27. člen ZPSPP), se dogovor o dvomesečnem odpovednem roku po naravi stvari lahko nanaša samo na predčasno odpoved tega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070241
OZ člen 239, 435, 503.
vzročna zveza – premoženjska škoda – nepravočasna izpolnitev prodajne pogodbe – zamuda z izpolnitvijo – izgubljeni dobiček – zemljiškoknjižna ureditev
Obligacijski zakonik nima kriterijev za omejitev odškodninske odgovornosti, sodna praksa od primera do primera odgovarja na vprašanje, kaj šteje za pravnorelevantno vzročno zvezo, izhajajoč pri tem tako iz pravne teorije kot tudi iz življenjskih izkušenj in logike ter išče zdravo razumsko rešitev. Teorija conditio sine qua non (teorija o enakosti vzrokov, ki krog odgovornih osebe razširi preko vseh razumnih meja), ne more biti edino merilo v tej zadevi.
URS člen 22. ZPP člen 286, 451, 452, 452/2, 452/3, 452/4, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – pravočasno predlaganje dejstev in dokazov – enakopravno obravnavanje strank
V kolikor sodišče samo presodi (k temu ga sicer lahko napeljejo tudi ugovori toženca), da bi lahko oz. moral tožnik šele v drugi pripravljalni vlogi navedena dejstva in dokaze predlagati že v tožbi, da gre torej za utemeljevanje tožbenega zahtevka neodvisno od navedb toženca v odgovoru na tožbo, jih v skladu s 453. členom ZPP ne upošteva.
izvršba na nepremičnine – sosporništvo – pristop k izvršbi na nepremičnino - enoten postopek – odlog izvršbe
Izvršba na nepremičnine dolžnika se vodi enotno, kot to določata prvi in drugi odstavek 171. člena ZIZ, vendar upniki niso v takšni medsebojni odvisnosti (niso enotni, še najmanj pa nujni sosporniki), da bi dejanje enega učinkovalo tudi za druge upnike, zato če eden izmed upnikov v pristopljenih zadevah predlaga odlog izvršbe, ta učinkuje samo zoper tega upnika, medtem ko se za druge upnike postopek izvršbe nadaljuje.
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo brez oprave glavne obravnave, čeprav za to ni bilo potrebnih pogojev. V obravnavanem primeru predloženi pisni dokazi ne zadoščajo za odločitev o spornem dejanskem stanju. Toženka je namreč v dokaz svojih trditev predlagala svoje zaslišanje, tako da je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka potrebno opraviti glavno obravnavo in izvesti predlagane dokaze.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273. ZDR člen 84, 85, 110, 111, 111/1-1, 111/1-2.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, ker obstoj terjatve tožnika v tej fazi postopka ni verjetno izkazan (iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je tožena stranka izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz očitno neutemeljenih razlogov niti da bi bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi očitno nezakonita - podana po izteku rokov, ne da bi tožena stranka tožniku omogočila zagovor ...). Zaradi tega je sklicevanje na nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo nebistveno (bi bilo bistveno, če bi bila terjatev verjetno izkazana).
SPZ člen 135. ZDavP-2 člen 113. ZIZ člen 15, 165, 240, 241, 244, 244/1. ZPP člen 350, 350/2. 365, 365-3, 366, 366/1.
davčni dolg – zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika na podlagi sodne odločbe
ZDavP-2 davčni upravi nedvomno daje pravico za vložitev predloga za zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika, ne vsebuje pa izvedbenih določb o tem, kako se takšna prisilna zastavna pravica (t.j. zastavna pravica na podlagi sodne odločbe) v postopku zavarovanja pridobi.
Ker je sredstvo zavarovanja v predmetni zadevi zastavna pravica na dolžnikovem poslovnem deležu, ki se zaradi načela publicitete in varstva upnikov ter načela vrstnega reda (podobno kot zastavna pravica na nepremičnini) vpisuje v javno knjigo (sodni register), je treba za pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika v postopku zavarovanja smiselno uporabiti določbe o pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini v postopku zavarovanja (ki se prav tako vpisuje v javno knjigo). Na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, se pridobi zastavna pravica z vknjižbo v zemljiško knjigo (prvi odstavek 244. člena ZIZ). Analogno temu se tudi na poslovnem deležu družbenika, ki je vpisan v sodnem registru, pridobi zastavna pravica z vknjižbo v javno knjigo, konkretno sodni register.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSK0005589
ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 148, 148/2. ZIZ člen 33.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – vpis po uradni dolžnosti – obvestilo izvršilnega sodišča – priloge k obvestilu izvršilnega sodišča – denarna kazen
Odločitev prvostopenjskega sodišča je napačna, ker šteje kot podlago za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v delu, kolikor se nanaša na denarno kazen 400.000,00 sit, sklep sodišča z dne 17.11.2003, s katerim je bila dovoljena proti dolžniku prisilna izterjava denarne kazni, izrečene na podlagi 33. člena ZIZ. Gre za denarno kazen, ki se izterja po uradni dolžnosti v korist proračuna, zaradi česar zemljiškoknjižno sodišče ni imelo podlage za vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe tudi za znesek 1.669,17 EUR oziroma 400.000,00 SIT v korist upnika iz izvršilnega postopka.
načelo vrstnega reda – nastop stečaja po začetku postopka vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava je načelo vrstnega reda, ki v procesnem smislu pomeni, da se zemljiškoknjižne vpise opravlja po vrstnem redu, ki se določi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, v materialnem smislu pa načelo vrstnega reda pomeni, da se vrstni red stvarne pravice določi po trenutku, od katerega začne učinkovati vpis te pravice.
Dopolnjevanje navedb šele v pritožbi je prepozno. Stvari brez ustreznih navedb niso očitne že na prvi pogled, posledice te opustitve, ko je upnik ustrezne povezave med C. d.o.o. in šestim dolžnikom navedel šele v pritožbi, pa bo moral upnik nositi sam.
Za nedobrovernost ni pomembno, ali so bile delnice plačane, temveč je pomembno zgolj to, da sta se zavedala, da so bile delnice z upnika na drugega dolžnika prenesene na podlagi ničnega posla, česar pa nista niti zanikala niti ni jasno, zakaj naj tega ne bi vedela.
odvetniške storitve - mandatna pogodba - prenehanje mandatne pogodbe - upravičenost prevzemnika naročila do sorazmernega dela plačila - načelo enake vrednosti dajatev
Mandatna pogodba je prenehala pred dokončno ureditvijo odškodninskega razmerja zaradi toženčeve odpovedi pogodbe, zato je prevzemnik naročila (pravni prednik tožeče stranke) upravičen do sorazmernega dela plačila (drugi odstavek 782. člena OZ). Sorazmerno plačilo zato ne more biti določeno na podlagi izplačane akontacije odškodnine, saj ta ne odraža do takrat vloženega dela mandatarja, temveč prej znesek, ki je bil za Zavarovalnico nesporen. Pri določitvi sorazmernega plačila je treba upoštevati temeljno načelo obligacijskega prava, to je načelo enake vrednosti dejatev. Plačilo mora ustrezati opravljenemu delu.
družbena lastnina in pravica uporabe kmetijske zemljiške skupnosti – lastninjenje kmetijskih zemljišč na podlagi ZSKZG – predložitev ustrezne listine – več možnih upravičencev
Kmetijska zemljišča so se lastninila že po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZG) in niso bila predmet lastninjenja po ZLNDL. V primerih, ko obstaja več možnih lastninskih upravičencev, vpisa ni mogoče dovoliti le na podlagi zakona, temveč je potrebna tudi ustrezna listina.
stečaj pravne osebe – končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – končno poročilo – izločitvena pravica – zahteva za izplačilo denarnega zneska
V ugovorni razlog – da so stroški stečajnega postopka v zvezi s prodajo umetniških slik ocenjeni previsoko, za primer, kot je obravnavani (ki se torej nanaša na zahtevo za izplačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, na katerem ima upnik izločitveno pravico, zmanjšan za stroške v zvezi s to prodajo) zagotovo sodi tudi primer, da so stečajni stroški v zvezi s tem delom stečajne mase ocenjeni previsoko.
Sklepa o končanju stečajnega postopka ni dovoljeno izdati, ne da bi bila izvedena vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti in jih je upravitelj lahko opravil glede na razpoložljivo stečajno maso, zato bi v primeru, da upniku ne bi bilo dopuščeno uveljavljati tudi tega razloga proti sklepu o končanju postopka, odvzeli pravico do pravnega sredstva, kar bi bilo v nasprotju s 25. členom Ustave Republike Slovenije. Zato taka razlaga 379. člena ZFPPIPP, po kateri glede na taksativno naštetje ugovornih razlogov v 4. odstavku 379. člena ZFPPIPP ni dopusten tudi ugovor, da upravitelj ni izvedel vseh dejanj, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku po ZFPPIPP, ni ustavno skladna.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070214
OZ člen 461, 464. ZPP člen 458, 458/1.
prodajna pogodba – grajanje napak – spor majhne vrednosti – dogovorjena cena – sprememba cene
Tožbeni zahtevek temelji na pisni Pogodbi, v kateri sta se pravdni stranki med drugim sporazumeli tudi o ceni dobavljenega materiala. Prvostopenjsko sodišče se je tako pravilno sklicevalo na navedeno Pogodbo, saj toženi stranki ni uspelo dokazati morebitne spremembe (znižanja) dogovorjene cene.
ZDSS-1 člen 21, 40. ZPP člen 13. ZKolP člen 6, 6/3, 11, 11/2.
individualni delovni spor - vzorčni postopek – kolektivni delovni spor – predhodno vprašanje – kolektivna pogodba - veljavnost aneksa – podpisniki kolektivne pogodbe – sindikat – osebna veljavnost kolektivne pogodbe – sklenitev in oblika kolektivne pogodbe – splošna veljavnost kolektivnih pogodb
V individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik zahteva izplačilo razlike v plači, ker je tožena stranka spremenila način obračunavanja plače za tožnika na podlagi Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi, se glede vprašanja (ne)veljavnosti Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi lahko odloča tudi v individualnem delovnem sporu (v tem delu bi sicer vsebinsko šlo za kolektivni delovni spor), ker gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in 21. člena ZDSS-1.
Obstoj, spremembo ali prenehanje kolektivne pogodbe je potrebno presojati za vsakega podpisnika posebej. Če je na primer delodajalec podpisal spremembe še veljavne kolektivne pogodbe samo z enim od dotedanjih sindikalnih podpisnikov, velja v razmerju do tega sindikata nova, spremenjena kolektivna pogodba. Med delodajalcem in sindikatom podpisnikom, s katerim delodajalec ni sklenil aneksa o spremembi kolektivne pogodbe, pa velja še vedno nespremenjena kolektivna pogodba vse do prenehanja njene veljavnosti (odpovedi, izteka določenega časa ali sporazuma o prenehanju).