stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – prekinitev izvršbe – nadaljevanje izvršbe – uporaba določb ZFPPIPP-A
Z začetkom stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom in pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom preneha.
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev zoper odgovorne družbenike samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Postopki izvršbe in zavarovanja terjatev, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti.
Upoštevati je treba končni izid izvršilnega postopka, v katerem je dolžnica v celoti uspela in ni mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega izida.
smrt stranke – nadaljevanje pravde z dediči – poprava tožbe
Sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za to, da je tožnico zaradi smrti druge toženke, ki je umrla med postopkom (po vložitvi tožbe zoper njo), pozvalo k popravi tožbe.
Tožeča stranka je ravnala skrbno in sodišču sporočila vse dediče po pokojni drugi toženki. Dejstvo, da je njena dedinja tudi tožnica, in njena izjava o tem, da prevzema vlogo naslednika in pripoznava zahtevek tožeče stranke, ne more pripeljati do zaključka, da njena tožba sicer ni primerna za obravnavo in da jo je zato treba v celoti zavreči, kakor je nepravilno ravnalo sodišče prve stopnje.
javna priobčitev neodrskih glasbenih del – plačilo nadomestila –uveljavljanje malih avtorskih pravic – obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – predvajanje glasbe tujih avtorjev – repertoar kolektivne organizacije – odpoved materialni avtorski pravici – dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – procesne obresti – določenost zahtevka
Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po zakonu ali po nalogu avtorja preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati teh pravic. Tako določena ekskluzivnost nalog kolektivne organizacije v razmerju do avtorjev izhaja iz narave kolektivne organizacije ter transparentnosti in pravne varnosti, saj ne morejo različni subjekti sočasno upravljati iste pravice. Obvezno kolektivno upravljanje malih pravic tako pomeni, da se te pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) preko kolektivne organizacije, pa če to avtor in/ali uporabnik želita ali ne.
SAZAS kot kolektivna organizacija z malimi avtorskimi pravicami ne upravlja zgolj v obsegu, v katerem jo za to pooblastijo sestrske organizacije. V njen repertoar sodijo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Avtor se načeloma uveljavljanju materialnih avtorskih pravic lahko odpove, a je to potrebno dokazati, česar pa tožencu ni uspelo.
otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta – določitev preživnine – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – izvrševanje stikov – stiki – skupno starševstvo
Skupno starševstvo je izključno posledica sporazuma staršev.
Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku, ki ga tvorijo: otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta.
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4. ZPP člen 149, 149/1, 149/7.
vročanje – poizvednica – dokazovanje vročitve – prepozen ugovor
Ker sodišče prve stopnje z vročilnico oziroma povratnico, ki bi dokazovala vročitev sklepa o izvršbi dolžniku, ni razpolagalo, tudi potrjena poizvednica predstavlja dovolj trdno dokazilo, da je bil dolžniku v njej potrjenega dne sklep o izvršbi vročen.
OZ člen 86, 438. ZGO-1 člen 158, 158/2. ZUN člen 76c.
prodajna pogodba – ničnost pogodbe – ničnostni razlog – predmet pogodbe – nedovoljen predmet pogodbe – nedovoljena črna gradnja – pravni promet z nepremičnino
Sporna nepremičnina je bila iz pravnega prometa izvzeta šele leta 2007. Pravni promet z nepremičnino je bil do takrat dovoljen.
Ker pogodba v času sklepanja ni nasprotovala niti Ustavi RS, niti prisilnim predpisom in morali, njen predmet pa ni bil nedovoljen, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0072950
URS člen 68. ZOR člen 383, 387, 388, 392. SPZ člen 40. ZTLR člen 28, 33. UZITUL člen 16. ZPPLPKEU člen 3. BHRUPR člen 1, 2,4. ODZ paragraf 431. ZPP člen 195, 196.
priposestvovanje - pogoji - zastaranje - zamudna sodba - pridobitev lastninske pravice - navadni sosporniki - dobra vera - hrvaški državljan - tujec
Tožnica (hrvaška državljanka) na podlagi priposestvovanja po 25. 6. 1991 lastninske pravice ni mogla pridobiti, saj ureditev, ki je veljala v RS v trenutku, ko so se stekli pogoji za priposestvovanje, tega ni dopuščala.
osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal, do denarne rente – svojci umrlega
Pri presoji pojma trajnejše življenjske skupnosti je potrebno upoštevati vse okoliščine primera, tudi dejstvo, da sta pokojni in drugi tožnik živela v Bosni in Hercegovini, kjer ni neobičajno, da življenjsko skupnost poleg zakoncev in otrok tvorijo starši zakoncev ali bratje in sestre. Zgolj dejstvo, da se je pokojni poročil, še ne pomeni, da je, ob vseh ostalih ugotovljenih okoliščinah, med njim in bratom/drugim tožnikom življenjska skupnost prenehala.
Ni sicer mogoče vnaprej in določno izključiti, da otroci, rojeni po smrti roditelja/tistega, ki ima dolžnost preživljanja, po rojstvu ne bi mogli uveljavljati plačila rente po 173. členu OZ, pač pa lahko to dejstvo vpliva na obstoj in višino škode, ki je predpogoj za določitev rente.
razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja mladoletnih otrok – zvišanje preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – spremenjene potrebe preživninskega upravičenca
Zmožnosti staršev se v času od sklenitve poravnave do odločanja niso bistveno spremenile, preživninska upravičenca pa dejansko polovico časa prebijeta pri očetu – navkljub sodni poravnavi, ki določa stike v manjšem obsegu, zato tudi spremenjene potrebe preživninskih upravičencev ne opravičujejo zvišanja preživnine.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – stopnice na mostu med bazeni – krivdna odgovornost
Stopnice v kopališču, ki so iz protizdrsnega materiala in opremljene z oprijemalom za roke, niso stvar, iz katere bi izvirala povečana nevarnosti za nastanek škode. Takšne stopnice tako same po sebi, kljub prisotnosti vlage na njih (kar je v bazenskih kompleksih običajna okoliščina), niso nevarna stvar.
Da bi bila neka stvar ali dejavnost nevarna, naj bi imela dve lastnosti: statistično večjo možnost nastanka škode kot običajno ter to, da potencialno grozeča škoda ne bo majhna. Objektivna odgovornost je praviloma podana takrat, ko je stvar ali dejavnost nevarna sama po sebi, in mora biti pridržana za tiste primere, ko gre za tako zelo nevarne stvari ali dejavnosti, da jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče imeti vedno pod svojim nadzorom in tako ni mogoče pravočasno odvrniti nesreče (npr. delo s kemikalijami, eksplozivi, uporaba motornega vozila). Navedeno pa za stopnice in za hojo po njih (tudi v kopališču) ne velja.
SPZ člen 66, 66/1. OZ člen 190, 198. ZPP člen 360, 360/1.
neupravičena obogatitev – solastnina – uporaba solastne stvari – nezmožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem – prikrajšanje
Solastniki svoja (so)lastninska upravičenja izvršujejo skladno s svojim solastniškim deležem, ne da bi s tem posegali v pravice ostalih solastnikov. Če je solastniku to onemogočeno zaradi ravnanja drugega solastnika, je predvideno plačilo nadomestila (uporabnine), s čemer se izravna prikrajšanje solastnika pri izvrševanju (so)lastninske pravice.
plačilo preživnine – višina preživnine – potrebe otrok – upoštevanje otroškega dodatka – zmožnosti staršev
Ker otroški dodatek (še) ni določen, ga sodišče ne more upoštevati, ni pa sodišče tisti organ, ki bi bilo to državno pomoč – čeprav le za potrebe tega postopka, dolžno določati.
V izvršilnem postopku po uradni dolžnosti kot upnik nastopa „stranka“, ki je oproščena plačila sodnih stroškov, zato je sodišče prve stopnje dolžniku na podlagi četrtega in petega odstavka 38. člena ZIZ pravilno naložilo plačilo stroškov, ki so nastali s poslovanjem izvršitelja v tej zadevi.
ZASP člen 9, 9/1, 59, 146, 146/1, 147, 147/1, 149, 149/1, 151, 151/2, 151/3, 151/4, 176, 176/2. ZASP-B člen 26, 26/4. Pravilnik o javni priobčitvi avtorskih del člen 1, 11.
obvezno kolektivno upravljanje – male pravice – obvezno kolektivno upravljanje malih pravic – odpoved uveljavljanju materialni avtorski pravici – male pravice tujih avtorjev – uporaba domačega prava – lex loci protectionis – nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – valorizacija tarife
Stališče, da je slovenska kolektivna organizacija upravičena upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem jo za to pooblastijo sestrske organizacije - torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je napačno in tako pojmovanje ni združljivo z načelom enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev iz drugega odstavka 176. člena ZASP.
Kolektivna organizacija daje uporabniku dovoljenje tako za uporabo tujega repertoarja kot za domača dela tožnik, avtor (in posledično tudi uporabnik) pa se zaradi uzakonjenega obveznega kolektivnega upravljanja malih avtorskih pravic ne more izogniti kolektivnemu upravljanju teh pravic razen v primeru, če se je odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic.
neizpolnitev pogodbe – izpolnitev po tretji osebi – kršitev pogodbe – razveza pogodbe – obogatitveni zahtevek – odškodninski zahtevek
Z izpolnitvijo obveznosti le-ta preneha, to pa posledično izključuje možnost razveze pogodbe na podlagi zakona zaradi neizpolnitve ter morebitne verzijske in odškodninske zahtevke zaradi razveze.
pripoznava zahtevka – plačilo pravdnih stroškov – povod za tožbo
Glede na to, da je tožnica ugovoru tretjega in predlogu za odlog izvršbe predložila tudi dokazila, in sicer razvezno sodbo, notarski sporazum sklenjen med zakoncema, ter še pred uvedbo izvršilnega postopka predlagala vknjižbo svoje pravice v zemljiško knjigo (poleg tega pa tudi predlagala vpogled v zemljiškoknjižni vložek ter pojasnila, zakaj je njen delež na skupnem premoženju večji), bi se lahko toženka o utemeljenosti njenega ugovora brez težav prepričala že pred vložitvijo tožbe v predmetnem postopku. Zato so pritožbene navedbe, ki povod za vložitev tožbe pripisujejo tožnici, neutemeljene.
ZD člen 46, 46/1, 52, 58, 163, 165, 165/1, 174, 174/1, 221. ZPP člen 11, 11/1.
vračunanje darila zakonitemu dediču – kolacija - vrednost darila – vrednost zapuščine – ugotavljanje vrednosti – načelo hitrosti – načelo ekonomičnosti - načelo učinkovitosti – načelo smotrnosti
Do vračunanja (kolacije) pride po samem zakonu (ex lege) in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je darilo, ki ga je dedič dobil od zapustnika z darilno pogodbo, po predlogu sodediča vračunalo v njegov dedni delež.
Sodišče druge stopnje, ob upoštevanju nizke vrednosti tako zapuščine kot tudi vrednosti darila, ki je predmet vračunanja, potrjuje postopanje sodišča prve stopnje, ki je podatke o vrednosti nepremičnin ugotovilo s pomočjo baze podatkov, ki se nahaja na spletnem portalu prostor, katastri in register nepremičnin.