sodba na podlagi pripoznave – zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravni interes
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu v celoti uspel, zato nima pravnega interesa za vložitev njegove pritožbe zoper sodbe na podlagi pripoznave.
Tožniku je bila denarna socialna pomoč zaradi namenske porabe sredstev utemeljeno dodeljena v funkcionalni obliki (boni, naročilnice, plačila računov), zato je tožbeni zahtevek na izplačilo denarne socialne pomoči v denarju neutemeljen.
oprostitev plačila sodne takse – trditveno breme stranke – predložitev izjave o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Sodišče namreč ni dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neopravičen izostanek – vabilo na zagovor – začasno prebivališče – vročanje – dolžnost obveščanja – regres za letni dopust – zadrževanje in pobot izplačila plače
Tožnik več kot pet dni zaporedoma ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil, zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Pri tem ni bistveno, ali je tožnikov izostanek opravičen ali ne, ker je z navedeno določbo sankcionirana zgolj opustitev obvestilne dolžnosti delavca, ne pa dejstvo same odsotnosti.
Tožnik se ni prijavil na delovno mesto javnega uslužbenca v državni upravi, za katere velja ZJU, zato bi v individualnem delovnem sporu kot neizbrani kandidat na prosto delovno mesto lahko uveljavljal le odškodninski zahtevek, ne pa zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti izbire, sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponovitev izvedbe razpisa oz. razveljavitev razpisa. Tožba s takšnimi zahtevki ni dopustna in se mora zavreči.
izročitev izvorne kode spletne strani – vrnitev službenih računalnikov - začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo
Predlog za izdajo začasne odredbe, npr. za sporočilo gesel pa dostop do spletne strani, izročitev službenih računalnikov delodajalcu, ipd. se (praviloma) ne sme prekrivati z zahtevkom, ki se tiče glavne stvari. Začasno odredbo je mogoče predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen. Čeprav mora biti začasna odredba vezana na postopek o stvari sami, ne sme vplivati na njegov izid oziroma prejudicirati rešitve. To sicer v zakonu ni posebej prepovedano, vendar je terjatev v tej fazi še tako negotova, da se z začasno odredbo ne sme v celoti izčrpati njena vsebina. Cilj začasne odredbe ni uresničitev zahtevka, temveč zagotovitev možnosti, da bo ta zahtevek mogoče uresničiti s prisilno izvršbo, če bo terjatev z izvršilnim naslovom ugotovljena. Zato je omejitev, da se predlog za začasno odredbo in zahtevek ne smeta v celoti ujemati, nujna glede na naravo začasnih odredb. Če bi upnik z začasno odredbo dosegel popolno uresničitev svojega zahtevka, bi bil neutemeljeno v priviligiranem položaju proti dolžniku, ki ne bi imel možnosti izkoristiti svojih pravic, da se proti zahtevku brani.
stranska intervencija – pravica do pritožbe – pravni interes
Kolikor sodišče intervencijo zavrne, imata pravni interes za vložitev pritožbe le intervenient in stranka, na katere strani je bila predlagana intervencija. Pravnega interesa za vložitev pritožbe pa nima nasprotna stranka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – možnost zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji
Pri ugotavljanju možnosti zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih je bistveno, ali so te možnosti obstajale v času odpovedi in ne ali so te možnosti nastale kasneje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku (policistu) očitala, da je sestavil uradni zaznamek o ugotovitvi prometne nesreče, v katerem je navedel podatke, za katere je vedel, da niso resnični (tožnik naj bi vedel, da poškodbe na vozilu niso nastale obravnavanega dne). Ker tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik storil očitano kršitev, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
oprostitev plačila sodne takse – slabo finančno stanje – trenutno slabše finančno stanje – obročno plačevanje sodne takse
Upoštevaje dejstvo, da gre za aktivno družbo, ki le trenutno nima sredstev za plačilo sodne takse, bo glede na ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanjetožeča stranka sposobna obročnega plačila sodne takse v mesečnem znesku 160,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zamudna sodba - nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja – regres – zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je bila ob napotitvi tožnika na delo v N. opozorjena (tako izhaja iz tožbe), da tožnik nima sredstev, da bi se na svoje stroške peljal na delo v N.. V kolikor bi tožena stranka v resnici želela zagotoviti tožnikovo prisotnost na delu v N., bi mu zagotovila vsaj stroške za plačilo potovanja na odrejeno delo. Tožena stranka je tako sama povzročila okoliščine, zaradi katerih tožnik ni mogel upoštevati napotila na delo v N., zato mu ni možno očitati kršitve pogodbenih obveznosti.
invalidska pokojnina – zdravstveno stanje – popolna izguba delovne zmožnosti
Pri tožniku, ki je postal slep na desno oko, na levem pa ima kratkovidnost z astigmatizmom in znaša ostrina vida s korekcijo 0,5, niso podane takšne zdravstvene spremembe, ki bi ga onesposabljale za vsako organizirano pridobitno delo, zato nima pravice do invalidske pokojnine.
Tožba ni v celoti sklepčna, ker iz zatrjevanega dejstva, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen 4 leta, 6 mesecev in 18 dni ne izhaja vtoževana posledica, to je pravica do takšne odpravnine in odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, kakršna gre delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, zato glede nesklepčnega dela tožbenega zahtevka ni bil izpolnjen pogoj, ki je za izdajo zamudne sodbe določen v 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP. Ta kot pogoj za izdajo zamudne sodbe določa, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
Ker je bila tožniku kot starejšemu delavcu pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov odpovedana brez njegovega soglasja, torej nezakonito, tožnik pa zoper takšno odpoved ni uveljavljal sodnega varstva, nima pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
ZPIZ-1 člen 66, 91, 93, 93/1, 156, 156/5, 159/1, 160.
pravica do dela v skrajšanem delovnem času – pravica do premestitve
Tožnika, ki je v svojem poklicu zmožen delati le štiri ure dnevno na delovnem mestu, ki ne zahteva globinskega vida, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela na drugem delovnem mestu, ki ne zahteva globinskega vida, v skrajšanem delovnem času (štiri) ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine.
ZDR člen 11, 11/1, 79, 109, 132, 132/5. OZ člen 50.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - navidezna odpoved – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Tožeča stranka je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki ni navidezna, in ji je na njeni podlagi prenehalo delovno razmerje. Pravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odpravnine zaradi te odpovedi predstavlja peti odstavek 132. člena ZDR, ki določa, da delavec ni upravičen do odpravnine po prvem odstavku tega člena (odpravnine ob upokojitvi), če ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR (odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za obnovo postopka – stroški postopka – spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica je predlagala obnovo postopka v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato bi moralo sodišče prve stopnje odločati o stroških postopka na podlagi določil 41. člena ZDSS-1, ki v 5. odstavku izrecno določa, da delodajalec – tožena stranka krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Naklepna odklonitev dela brez objektivno sprejemljivih razlogov in zavest o možnosti povzročitve večje škode, pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. in 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Ni namreč upoštevalo in se tudi ni opredelilo do tožnikove izpovedi o razlogih, zaradi katerih ga ni bilo več na delu (tožena stranka mu je odvzela službeno kartico). Prav tako preuranjeno je zaključilo, da je bil tožnik zaposlen pri konkurentu tožene stranke, saj tudi v tem delu ni ugotovilo vseh okoliščin, ki so pomembne za pravilno in zakonito odločitev.