ZJU člen 5, 68, 68/1, 68/1-2. ZDR člen 54, 204, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – nadomeščanje začasno odsotnega delavca – procesna predpostavka
Razlog, na podlagi katerega je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, je bil fiktiven, saj odsotne delavke dejansko ni nadomeščal, zato obravnavana pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena v skladu z zakonom.
Tožniku je delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas, že prenehalo z iztekom časa, zato je imel skladno s 3. odstavkom 204. člena ZDR neposredno sodno varstvo.
Pri tožnici, ki je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu, pri katerem ni potrebna pogosta in zanesljiva slušno-govorna komunikacija, ni podana niti popolna izguba delovne zmožnosti niti ji pri delu ni potrebna časovna razbremenitev, zato ni pogojev za razvrstitev v I. kategorijo, temveč se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in ima pravico do premestitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za obnovo postopka – stroški postopka – spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica je predlagala obnovo postopka v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato bi moralo sodišče prve stopnje odločati o stroških postopka na podlagi določil 41. člena ZDSS-1, ki v 5. odstavku izrecno določa, da delodajalec – tožena stranka krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
oprostitev plačila sodne takse – slabo finančno stanje – trenutno slabše finančno stanje – obročno plačevanje sodne takse
Upoštevaje dejstvo, da gre za aktivno družbo, ki le trenutno nima sredstev za plačilo sodne takse, bo glede na ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanjetožeča stranka sposobna obročnega plačila sodne takse v mesečnem znesku 160,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti.
sodba na podlagi pripoznave – zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravni interes
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu v celoti uspel, zato nima pravnega interesa za vložitev njegove pritožbe zoper sodbe na podlagi pripoznave.
ZPP člen 216, 216/1, 252, 252/2, 252/2, 287, 287/1, 289, 289/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/1, 45/3.
nagrada in stroški cenilca - strokovna neodvisnost cenilca - vezanost na navodila in sklep sodišča o procesnem vodstvu - odločanje po prostem preudarku
Sodni cenilec je vezan na navodila sodišča glede obsega izvedbe cenitve. S tem se ne posega v njegovo strokovno neodvisnost, ampak sodišče izvaja procesno vodstvo, v okviru katerega tudi določa obseg dokazovanja. Sodišče samo presodi, ali se bo cenilcu dovolil vpogled v spis.
Sodišče je pooblaščeno, da v primeru, ko bi se količina strani dodatne dokumentacije mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami odloči o višini nagrade po prostem preudarku.
Ker je bila tožnikova pritožba zoper odločbo imenovanega zdravnika, da se mu bolniški stalež zaključi, prepozna, je ta odločba postala dokončna in pravnomočna, zato utemeljenosti zaključka bolniškega staleža v sodnem postopku ni mogoče presojati.
oprostitev plačila sodne takse – trditveno breme stranke – predložitev izjave o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Sodišče namreč ni dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
izročitev izvorne kode spletne strani – vrnitev službenih računalnikov - začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo
Predlog za izdajo začasne odredbe, npr. za sporočilo gesel pa dostop do spletne strani, izročitev službenih računalnikov delodajalcu, ipd. se (praviloma) ne sme prekrivati z zahtevkom, ki se tiče glavne stvari. Začasno odredbo je mogoče predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen. Čeprav mora biti začasna odredba vezana na postopek o stvari sami, ne sme vplivati na njegov izid oziroma prejudicirati rešitve. To sicer v zakonu ni posebej prepovedano, vendar je terjatev v tej fazi še tako negotova, da se z začasno odredbo ne sme v celoti izčrpati njena vsebina. Cilj začasne odredbe ni uresničitev zahtevka, temveč zagotovitev možnosti, da bo ta zahtevek mogoče uresničiti s prisilno izvršbo, če bo terjatev z izvršilnim naslovom ugotovljena. Zato je omejitev, da se predlog za začasno odredbo in zahtevek ne smeta v celoti ujemati, nujna glede na naravo začasnih odredb. Če bi upnik z začasno odredbo dosegel popolno uresničitev svojega zahtevka, bi bil neutemeljeno v priviligiranem položaju proti dolžniku, ki ne bi imel možnosti izkoristiti svojih pravic, da se proti zahtevku brani.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku (policistu) očitala, da je sestavil uradni zaznamek o ugotovitvi prometne nesreče, v katerem je navedel podatke, za katere je vedel, da niso resnični (tožnik naj bi vedel, da poškodbe na vozilu niso nastale obravnavanega dne). Ker tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik storil očitano kršitev, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ker je bila tožniku kot starejšemu delavcu pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov odpovedana brez njegovega soglasja, torej nezakonito, tožnik pa zoper takšno odpoved ni uveljavljal sodnega varstva, nima pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Tožba ni v celoti sklepčna, ker iz zatrjevanega dejstva, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen 4 leta, 6 mesecev in 18 dni ne izhaja vtoževana posledica, to je pravica do takšne odpravnine in odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, kakršna gre delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, zato glede nesklepčnega dela tožbenega zahtevka ni bil izpolnjen pogoj, ki je za izdajo zamudne sodbe določen v 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP. Ta kot pogoj za izdajo zamudne sodbe določa, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
ZPP člen 117, 145, 333, 333/1, 334, 394. ZDSS-1 člen 28, 28/2. ZVPSBNO člen 5.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – predlog za obnovo postopka – rok za vrnitev v prejšnje stanje – pritožbeni rok - zavrženje pritožbe – vročanje – sprememba naslova – nadzorstvena pritožba
Naslov stranke se ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 145. člena ZPP določa, da mora stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo naslova takoj sporočiti sodišču. Če tega ne stori, sodišče po drugem odstavku istega člena ZPP odredi, da se vse nadaljnje vročitve za toženo stranko opravljajo, tako da se pisanje pritrdi na oglasno desko.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2. ZPP člen 270, 270/2, 343, 343/1.
pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe – pritožba zoper sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks – sklep procesnega vodstva
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
invalidska pokojnina – zdravstveno stanje – popolna izguba delovne zmožnosti
Pri tožniku, ki je postal slep na desno oko, na levem pa ima kratkovidnost z astigmatizmom in znaša ostrina vida s korekcijo 0,5, niso podane takšne zdravstvene spremembe, ki bi ga onesposabljale za vsako organizirano pridobitno delo, zato nima pravice do invalidske pokojnine.
Tožnik se ni prijavil na delovno mesto javnega uslužbenca v državni upravi, za katere velja ZJU, zato bi v individualnem delovnem sporu kot neizbrani kandidat na prosto delovno mesto lahko uveljavljal le odškodninski zahtevek, ne pa zahtevkov za ugotovitev nezakonitosti izbire, sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponovitev izvedbe razpisa oz. razveljavitev razpisa. Tožba s takšnimi zahtevki ni dopustna in se mora zavreči.
ZDR člen 79. OZ člen 39, 39/1, 39/2, 39/4, 86, 86/1. ZPP člen 324, 324/3.
plačilo za delo – dodatek k sporazumu – stroški prevoza na delo in z dela – dogovor o poravnavi obveznosti iz delovnega razmerja – sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – odpoved pravici – ničnost – pobotni ugovor – stvarna pristojnost
Za odločanje o zahtevku glede veljavnosti dodatka o poravnanih obveznostih iz delovnega razmerja kot sestavnega dela sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je stvarno pristojno delovno sodišče.
Presoja sodišča prve stopnje, da izjava o izpolnjenih zapadlih obveznostih iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela nima učinkov, je zmotna.
ZZRZI člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/4. ZDR člen 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – invalid – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu – način zagotovitve drugega ustreznega dela invalidu – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je bila tožniku (invalidu) dolžna na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi samo, če je bilo to delovno mesto za tožnika poleg tega, da bi se upoštevale vse omejitve iz odločb ZPIZ, tudi ustrezno, upoštevajoč določbe 40. člena ZZRZI in 90. člena ZDR.
ZDR člen 18, 18/1, 81, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dopustnost odpovedi – delodajalec – pravna oseba – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina namesto reintegracije
Vodja kadrovske službe ni imel pisnega pooblastila s strani delodajalca oziroma njegovega zastopnika – direktorja za izdajo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklepa o disciplinski odgovornosti tožnika, zato sta izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklep o disciplinski odgovornosti tožnika nezakonita.
Tožnik je skladno z navedeno določbo ZDR namesto reintegracije zahteval odškodnino v višini 18 plač (16.920,00 EUR). Sodišče prve stopnje mu je utemeljeno priznalo odškodnino v višini 3.500,00 EUR, kar znaša nekaj manj kot štiri njegove plače. Pri odmeri tako priznane odškodnine je pravilno upoštevalo kriterije (ki jih je izoblikovala sodna praksa), in sicer tožnikove zaposlitvene možnosti, starost, delovno dobo, čas zaposlitve pri toženi stranki ter težave, ki jih je imel po odpovedi pogodbe, da si je ponovno našel delo, vendar še to samo za določen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – možnost zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji
Pri ugotavljanju možnosti zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih je bistveno, ali so te možnosti obstajale v času odpovedi in ne ali so te možnosti nastale kasneje.