ugotavljanje dejstev, ki jih nobena stranka ni zatrjevala - pomanjkljiva trditvena podlaga - kršitev razpravnega načela - sprememba sodbe
Pomanjkljive trditvene podlage stranka ne more dopolnjevati s svojim zaslišanjem in izvedbo drugih dokazov. V skladu z razpravnim načelom iz prvega odstavka 7. člena ZPP so namreč za zbiranje procesnega gradiva oziroma navajanje dejstev odgovorne stranke, zato sodišče ni dolžno oziroma niti upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena stranka ni zatrjevala.
ZIZ člen 15, 24, 24/1, 24/2, 244, 245. ZPP člen 142, 224, 224/1, 224/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – prehod obveznosti – nov dolžnik – pravno nasledstvo – prehod obveznosti na novega dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo – hipotekarni dolžnik – fikcija vročitve – vročilnica kot javna listina
Upnik mora v primeru, ko predlaga izvršbo proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, v predlogu za izvršbo določno označiti listino, ki dokazuje prehod obveznosti na novega dolžnika. Zato upnik neutemeljeno navaja, da v primeru, ko je hipoteka za terjatev, ki se izterjuje, vpisana v zemljiški knjigi, ni treba ob vložitvi izvršilnega predloga posebej izkazovati z javno listino, da je dolg prešel na dolžnika, ki je postal lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine.
Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost njene vsebine, vendar je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti – lastništvo nepremičnine
ZIZ sodišču ne daje pooblastila, da bi po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti, brez ustreznih procesnih dejanj strank oziroma drugih udeležencev v postopku, lahko ugotovilo, da nepremičnina ni last dolžnika in izvršbo ustavilo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 45/3, 48, 48-5, 52, 52/1, 52/1-1, 52/2, 52/3, 52/5, 53, 53/1, 53/1-3.
nagrada izvedencu - odmera nagrade - prekinitev postopka zaradi stečaja - tek procesnih rokov - ovira na strani ene stranke
Procesni roki prenehajo teči za obe stranki le v primeru, če je postopek prekinjen zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje. Drugače pa je, če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, npr. smrti ali prenehanja pravne osebe oziroma stečaja. V tem primeru roki ne prenehajo teči za drugo stranko, vendar pa, dokler traja prekinitev, opravljena pravna dejanja nimajo učinka proti tisti stranki, pri kateri je prišlo do ovire, ki je povzročila prekinitev postopka.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 270, 270/1, 270/1-1, 270/2.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – blokada računa – nelikvidnost – subjektivni element izpodbojnosti – zamuda pri poslovanju
14 dnevna blokada računa (sama po sebi) še ni dovolj za izkaz obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti. Za ugotovitev slednjega je bistveno, da okoliščine izkazujejo stanje dolžnikove trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti. Blokada transakcijskega računa sicer kaže na to, da v tistem trenutku na transakcijskem računu ni bilo zadosti denarnih sredstev, vendar to (še) ne dokazuje, da je imetnica tega računa insolventna v skladu s 14. členom ZFPPIPP.
pravočasnost trditev stranke – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sicer izdalo sklep o ugovoru zoper začasno odredbo brez naroka, vendar pa, če bi bil slednji opravljen, bi glede na 1. odst. 286. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, tožeča stranka tudi še na njem imela možnost podati navedbe in predlagati dokaze. Zato njenih trditev, podanih v odgovoru na ugovor, ni mogoče šteti kot prepoznih.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah – skaženost – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo – dnevnice – izgubljen zaslužek – rentni zahtevek – valorizacija -
Tožnik niti v tožbi in pravočasno v postopku na prvi stopnji izrecno ni zatrjeval, da so dnevnice predstavljale del plače. Namen in pomen dnevnice opredeljujejo predpisi delovnega prava, ki je ne opredeljujejo kot sestavni del plače delavca, temveč je njen namen v povrnitvi njegovih stroškov prehrane na terenu ali na službeni poti izven sedeža delodajalca, ki mu je slednji ne zagotavlja. To pa pomeni, da se delavčevo premoženje v takšnih primerih lahko poveča za razliko med izplačano dnevnico in dejanskimi stroški prehrane, kar bi bilo treba upoštevati kot njegov prihodek pri izračunanju premoženjske škode oziroma rentnega zahtevka.
Toženec je izdal bianco menico za zavarovanje svojih poroštvenih obveznosti iz vseh kreditnih, garancijskih in drugih pogodb, sklenjenih med tožnico in družbo I. d.o.o. V menični izjavi je pooblastil tožnico za izpolnitev menice. Z izpolnitvijo menice je toženec postal menični dolžnik, ne pa avalist.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – stroški postopka
Če je predlagatelj prisilne namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (doma upokojencev) ta zavod, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.
neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – enotna odškodnina – odškodnina za dodatno obliko škode
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Pri tem se upošteva vse okoliščine primera kot so npr. trajanje pripora, skrb zaradi morebitne obsodbe, prizadetost časti in ugleda, odmevnost v javnosti, odnos okolja do oškodovanca po odvzemu prostosti, morebitne zdravstvene posledice, strah itn. Ni izključeno, da lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko škode, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine za neutemeljen pripor izredno redek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL0073829
URS člen 25. ZST-1 člen 5, 13. ZPP člen 110, 110/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost predloga - neenotna praksa - pravica do sodnega varstva - ustavna pravica do pritožbe - določitev roka za plačilo takse - fikcija umika pritožbe - kršitev pravice stranke do izjave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Stranka lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse tudi še(le) po tem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti s plačilnim nalogom.
Sodišče mora vselej, ko prosilec s predlogom (za taksno oprostitev, obročno odplačilo oziroma odlog plačila) ne uspe, opozoriti, da je plačilni nalog v veljavi ter obenem na novo določiti roka za njeno plačilo. To stori bodisi v sklepu, s katerim o tem predlogu odloči, bodisi s posebnim dopisom predlagatelju.
Med nedopustnim ravnanjem delavca tožene stranke (zaradi katere je prišlo do nastanka prometne nesreče, v kateri je bila hudo poškodovana tožnikova žena in v kateri je izgubil še nerojenega otroka) in tožniku nastalo izgubo zaslužka (ker je moral zaradi ženinega poškodovanja v nesreči, ki jo je povzročil delavec tožene stranke, opustiti podoktorsko usposabljanje na Inštitutu T) ni adekvatne vzročne zveze.
Če zatrjevani škodni dogodek ni bil (objektivno) predvidljiva posledica takšnega nedopustnega ravnanja, potem dejanje povzročitelja škode ni v adekvantni (pravno zadostni) vzročni zvezi.
Ob dejstvu, da zakonca živita v zakonski in življenjski skupnosti, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožniku iz naslova potnih stroškov, parkirnin in cestnin, nastalih v zvezi s prevozi žene v razne zdravstvene ustanove, prisodilo znesek 461,85 EUR.
zapuščina brez dedičev – omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove – pravočasnost ugovora – uveljavljanje ugovora v pravdi
Tudi v primeru, ko zapuščina brez dedičev postane last RS, velja omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do vrednosti podedovanega premoženja. Glede na to, da je bila toženka o pravdi obveščena šele s prejemom zamudne sodbe, takšen materialnopravni ugovor lahko uveljavlja šele v pritožbi. O njenem ugovoru je treba odločiti v pravdi, saj bo v kasnejši izvršbi prepozen.
Da bi tožnica lahko uspela z zahtevkom na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin na podlagi priposestvovanja, bi morala zatrjevati tudi, na kakšni pravni podlagi je nepremičnine uživala.
Sodišče je prekoračilo trditveno podlago, ko je odločilo, da je tožnica dokazala lastniško posest, saj le – te sploh ni zatrjevala.
Dokazi (zaslišanje prič) ne morejo nadomestiti pomanjkljivih trditev o pravno odločilnih dejstvih.
Sodišče je dolžno opraviti materialno pravdno vodstvo in stranko opozoriti na pomanjkljivo trditveno podlago, vendar le, če na to ne opozori že nasprotna stranka.
Kadar izročilna pogodba, ki je bila sklenjena med zapustnikom in (zgolj) enim izmed njegovih potomcev, vsebuje elemente tveganega pravnega posla (aleatornosti), to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.
Sklenjena izročilna pogodba dejansko predstavlja pogodbo o preužitku, torej odplačen pravni posel. Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje nasprotno, da je šlo za neodplačen posel (darilo).
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - način določanja višine odškodnine - pomen zadeve za stranko
Določba 16. čl. ZVPSBNO ne predpisuje takšnega načina določanja odškodnine, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je glede na zakonske kriterije odmerilo odškodnino, nato pa jo zmanjšalo oziroma zvišalo za določen odstotek glede na pomen zadeve za stranko.
gradnja na tujem zemljišču – darilna pogodba – pogodbeni prenos lastninske pravice
Pridobitev lastninske pravice po pravilih o gradnji na tujem svetu izključuje obstoj vsakršnega predhodnega dogovora o prenosu lastninske pravice (v obravnavanem primeru ustne darilne pogodbe). Slednji je namreč podlaga za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, in ne podlaga za presojo dobrovernosti graditelja pri gradnji na tujem svetu.
ZD člen 25, 123, 123/1, 126, 132. ZDen člen 25, 78, 78/1, 78/2. ZU člen 5-8, 11.
ustanova kot oporočni dedič – dedna nevrednost pravne osebe – dedovanje denacionaliziranega premoženja – trenutek prehoda zapuščine na dediče – krog dedičev – nujni dedič
Za razliko od splošne ureditve po ZD, v skladu s katero zapuščina preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti, je trenutek prehoda zapuščine po ZDen urejena drugače, in sicer preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Če v tem trenutku dediči denacionalizacijskega upravičenca niso več živi, na podlagi vstopne pravice dedujejo njihovi dediči.