ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 45/3, 48, 48-5, 52, 52/1, 52/1-1, 52/2, 52/3, 52/5, 53, 53/1, 53/1-3.
nagrada izvedencu - odmera nagrade - prekinitev postopka zaradi stečaja - tek procesnih rokov - ovira na strani ene stranke
Procesni roki prenehajo teči za obe stranki le v primeru, če je postopek prekinjen zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje. Drugače pa je, če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, npr. smrti ali prenehanja pravne osebe oziroma stečaja. V tem primeru roki ne prenehajo teči za drugo stranko, vendar pa, dokler traja prekinitev, opravljena pravna dejanja nimajo učinka proti tisti stranki, pri kateri je prišlo do ovire, ki je povzročila prekinitev postopka.
ZIZ člen 15, 24, 24/1, 24/2, 244, 245. ZPP člen 142, 224, 224/1, 224/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – prehod obveznosti – nov dolžnik – pravno nasledstvo – prehod obveznosti na novega dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo – hipotekarni dolžnik – fikcija vročitve – vročilnica kot javna listina
Upnik mora v primeru, ko predlaga izvršbo proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, v predlogu za izvršbo določno označiti listino, ki dokazuje prehod obveznosti na novega dolžnika. Zato upnik neutemeljeno navaja, da v primeru, ko je hipoteka za terjatev, ki se izterjuje, vpisana v zemljiški knjigi, ni treba ob vložitvi izvršilnega predloga posebej izkazovati z javno listino, da je dolg prešel na dolžnika, ki je postal lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine.
Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost njene vsebine, vendar je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
podjemna pogodba – izvedba del na ključ – vsebina del – obseg naročenih storitev – trditveno breme – informativni dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Vsebina del je bistvena za zaključek, ali je tožeča stranka s spornim računom zaračunala dela v obsegu naročenih storitev (zajetih v dogovoru o izvedbi na ključ) ali izven tega. Tožeča stranka trditvenemu bremenu v zvezi z navedenim ni zadostila. Angažiranje izvedenca ustrezne stroke, ki bi dopolnil (sicer pomanjkljive) navedbe tožeče stranke pa je nedopustno. Gre namreč za primer nedovoljenega informativnega dokaza, torej dokaza, katerega cilj je nadomestitev trditev tožeče stranke, saj naj bi izvedenec ugotovil dejstva (vsebina izvedenih del), ki bi jih lahko izven postopka spoznala in v postopku navedla že sama tožeča stranka.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – stroški postopka
Če je predlagatelj prisilne namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (doma upokojencev) ta zavod, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.
sporna dejstva - velikost dednega deleža – prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
ZD v prvem odstavku in 3. točki drugega odstavka 210. člena zapuščinskim sodiščem nalaga, da takrat, ko se med zapuščinskim postopkom ugotovi, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je (med drugim) odvisna tudi velikost dednega deleža, kar pomeni tudi takrat, kadar nastopi spor, ki se tiče vrednosti zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, zapuščinski postopek prekinejo in dediča, katerega pravico štejejo za manj verjetno, napotijo na pravdo (člen 213 ZD).
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 270, 270/1, 270/1-1, 270/2.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – blokada računa – nelikvidnost – subjektivni element izpodbojnosti – zamuda pri poslovanju
14 dnevna blokada računa (sama po sebi) še ni dovolj za izkaz obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti. Za ugotovitev slednjega je bistveno, da okoliščine izkazujejo stanje dolžnikove trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti. Blokada transakcijskega računa sicer kaže na to, da v tistem trenutku na transakcijskem računu ni bilo zadosti denarnih sredstev, vendar to (še) ne dokazuje, da je imetnica tega računa insolventna v skladu s 14. členom ZFPPIPP.
ugotavljanje dejstev, ki jih nobena stranka ni zatrjevala - pomanjkljiva trditvena podlaga - kršitev razpravnega načela - sprememba sodbe
Pomanjkljive trditvene podlage stranka ne more dopolnjevati s svojim zaslišanjem in izvedbo drugih dokazov. V skladu z razpravnim načelom iz prvega odstavka 7. člena ZPP so namreč za zbiranje procesnega gradiva oziroma navajanje dejstev odgovorne stranke, zato sodišče ni dolžno oziroma niti upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena stranka ni zatrjevala.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah – skaženost – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo – dnevnice – izgubljen zaslužek – rentni zahtevek – valorizacija -
Tožnik niti v tožbi in pravočasno v postopku na prvi stopnji izrecno ni zatrjeval, da so dnevnice predstavljale del plače. Namen in pomen dnevnice opredeljujejo predpisi delovnega prava, ki je ne opredeljujejo kot sestavni del plače delavca, temveč je njen namen v povrnitvi njegovih stroškov prehrane na terenu ali na službeni poti izven sedeža delodajalca, ki mu je slednji ne zagotavlja. To pa pomeni, da se delavčevo premoženje v takšnih primerih lahko poveča za razliko med izplačano dnevnico in dejanskimi stroški prehrane, kar bi bilo treba upoštevati kot njegov prihodek pri izračunanju premoženjske škode oziroma rentnega zahtevka.
velikost dednega deleža – sporna dejstva – napotitev na pravdo
Zapustnikova hči in oporočna dedinja nista pojasnili, zakaj sodediču (zapustnikovemu sinu) ne priznavata pravice do nujnega deleža, zato ni jasno, ali in katera dejstva med njimi so sporna. Odločitev sodišča o prekinitvi zapuščinskega postopka ter napotitvi na pravdo je zato preuranjena.
ZP-1 člen 28, 28/1, 191, 191/2. ZKP člen 500. ZZdr-1 člen 117, 117/1, 117-1.
odmera premoženjske koristi pravni osebi
Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom ali zaradi njega, premoženje storilca se mora vrniti v položaj pred izvršenim prekrškom.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5. ZPP člen 7, 7/1.
oprostitev plačila sodne takse – stroški postopka – uspeh s pritožbo – udeležba nasprotne stranke v postopku – smiselna uporaba določb ZPP
V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače.
Nasprotna stranka v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks ni udeležena, zato uspeh drugega tožnika s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne pomeni tudi neuspeha tožene stranke, kot to velja v pravdnem postopku. Zato v postopku odločanja po določbah ZST-1 smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka ni možna. S tem pa se izkaže, da nosita oba tožnika, ne glede na uspeh s pritožbo, vsak svoje pritožbene stroške.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1, 442/7-2. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – ustavna odločba – neustavna določba
Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje zakona v delu, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presojalo odgovornost toženca za obveznosti izbrisane družbe do tožeče stranke, je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo pravilnost razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi ustavne odločbe lahko le ugotovilo, da na podlagi neustavnega določila 2. odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, za toženca ni mogoče uporabiti določb zakona o aktivnem družbeniku.
Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (t. i. protispisnost) z navedbo, da je nasprotna udeleženka pojasnila, da ne razpolaga z enakovredno nepremičnino (kar je primarna odmena za razlaščeno nepremičnino), saj takšne izjave ni podala.
Višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino po ZSZ je odvisna od vrednosti razlaščene nepremičnine. Pri tem je odločilen status stavbnega ali kmetijskega zemljišča, upoštevaje, ali je bil že pred sprejetjem lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe – ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo – dajatveni zahtevek
Dajatveni zahtevek iz ničnega razmerja zapade takoj, že ob sami izpolnitvi neveljavne pogodbe, zato pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni mogoče utemeljevati z dajatvenimi zahtevki iz takega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL0073829
URS člen 25. ZST-1 člen 5, 13. ZPP člen 110, 110/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost predloga - neenotna praksa - pravica do sodnega varstva - ustavna pravica do pritožbe - določitev roka za plačilo takse - fikcija umika pritožbe - kršitev pravice stranke do izjave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Stranka lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse tudi še(le) po tem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti s plačilnim nalogom.
Sodišče mora vselej, ko prosilec s predlogom (za taksno oprostitev, obročno odplačilo oziroma odlog plačila) ne uspe, opozoriti, da je plačilni nalog v veljavi ter obenem na novo določiti roka za njeno plačilo. To stori bodisi v sklepu, s katerim o tem predlogu odloči, bodisi s posebnim dopisom predlagatelju.
postopek za ureditev meje – nasprotni udeleženci – določitev funkcionalnega zemljišča – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Mogoče je, da so bili nasprotni udeleženci že v trenutku vložitve predloga za ureditev meje v nepravdnem postopku etažni lastniki na posameznih delih stavbe in solastniki pripadajočega zemljišča. Če so bili, potem se postopek ureditve meje lahko vodi, in sicer zoper njih. Pri tem ne sme motiti okoliščina, da je bila v zemljiško knjigo kot lastnica nemara nepravilno vpisana predlagateljica, ki v resnici (materialnopravno) v času začetka nepravdnega postopka to ni bila več.
URS člen 23, 23/1. ZPP člen 199, 282, 282/4, 282/5.
stranska intervencija – pravni interes stranskega intervenienta – domneva umika tožbe – neudeležba tožeče stranke na naroku
Pravni interes sodelovati v tuji pravdi mora biti utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva na pravni položaj stranskega intervenienta. Stranski intervenient torej v tuji pravdi varuje svoj pravni interes, ne pa interes stranke, kateri se je pridružil.
Tožečo stranko, na zahtevo katere je bil pravdni postopek uveden, zaradi narave njenega položaja obveznost pripomoči k hitrejšemu in učinkovitejšemu zaključku postopka bremeni močneje kot toženo stranko. Razumno je pričakovanje, da stranka, ki je zahtevala pravno varstvo, to tudi aktivno uveljavlja s pristopom na narok. Stranka je vnaprej opozorjena na pravne posledice izostanka z naroka. V primeru, da se naroka ni udeležila iz upravičenih razlogov, lahko doseže vrnitev v prejšnje stanje.
Kadar izročilna pogodba, ki je bila sklenjena med zapustnikom in (zgolj) enim izmed njegovih potomcev, vsebuje elemente tveganega pravnega posla (aleatornosti), to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.
Sklenjena izročilna pogodba dejansko predstavlja pogodbo o preužitku, torej odplačen pravni posel. Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje nasprotno, da je šlo za neodplačen posel (darilo).