bolniški stalež – nevšečnosti med zdravljenjem – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Bolniški stalež sam po sebi namreč ni okoliščina, ki utemeljuje odškodnino. Šele če bi tožnica zatrjevala neugodje zaradi staleža (npr. nevšečnosti pri delodajalcu...), bi bil bolniški stalež lahko pravno pomembno dejstvo pri določitvi odškodnine.
ZFPPIPP člen 59, 59/3, 59/4, 296, 296/1, 298, 298/1.
prijava terjatev – zamuda roka za prijavo terjatev – terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka – pridobitev terjatve po poteku roka za prijavo
Upnik je terjatev pridobil šele po izteku roka za prijavo, čeprav je terjatev sama nastala do začetka stečajnega postopka. Upnik je okoliščine nastanka in pridobitve prijavljene terjatve opisal v prijavi, ki so po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena. ZFPPIPP posebej ne ureja takšnega izjemnega položaja, ki bi nastal neodvisno od upnika, zato take okoliščine terjajo drugačno odločitev ob morebitni analogni uporabi drugih določb ZFPPIPP, ki urejajo podobne primere.
tožba na izpraznitev stanovanja – aktivna legitimacija – tožnik kot lastnik stanovanja – lastninska pravica v pričakovanju
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa so v spornem (relativnem) razmerju do toženke na tožnico že prešla lastninskopravna upravičenja, zaradi katerih v tem okviru uživa tudi polno varstvo pred toženkinim posegom v njeno pravico imeti stanovanje v posesti (vrnitveni zahtevek).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0073869
OZ člen 131, 177.
kršitev pravice do zasebnosti – poseg v čast in dobro ime – namen zaničevanja – pravica do svobode izražanja – objava sodbe – plačilo odškodnine
Učinkovito zagotavljanje pravice do svobode izražanja se navzlic mejam, ki jih tej pravici zarisujejo pravice drugih, izključuje s pristopom, ki bi pisca ali govorca preko razumnih meja (tj. pikolovsko) omejeval zgolj zaradi ene izmed možnih razlag besednega sporočila. Ob razmejitvi med pravico do svobode izražanja in katero izmed pojavnih oblik splošne osebnostne pravice (pravica do zasebnosti, pravica do lastne podobe, čast in dobro ime itd.) je zato treba upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
Ne glede na to, da je bila tožnica (sicer inšpektorica) v spornem članku označena s polnim imenom in priimkom, ne gre za protipraven poseg v njeno pravico do zasebnosti in do časti in dobrega imena. Tožnica je bila namreč omenjena le kot oseba, zoper katero je bila podana kazenska ovadba, iz naslova in besedila članka pa je razvidno, da je bil cilj le opozoriti na spor med davčno upravo in drugim inšpektorjem. Da bi lahko kdo razumel sporen zapis v članku kot žaljiv, bi morala biti sporna stavka povsem iztrgana iz konteksta.
Pritožnik domneve iz 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP z navedbo, da mu je bila 21. 7. 2010 po odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani odvzeta kompletna poslovna dokumentacija in vsi računalniki, v katerih so bili dokumenti spravljeni na trdih diskih, s čimer mu je bilo onemogočeno poslovanje, ni izpodbil. Tega ni storil niti z navedbo, da mu je bilo vse navedeno vrnjeno pred približno mesecem dni in mu je bilo s tem ponovno omogočeno poslovanje ter da sedaj ponovno poravnava svoje obveznosti. Ne drži, da je s tem dokazal, da ni trajneje nelikviden. Iz tega sledi, da je insolventen zato, ker je trajneje nelikviden.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/2, 189, 189/7, 189/8, 191, 191/2. ZPPLPKEU člen 4. ZUVza člen 8.
edini upnik – oprostitev položitve kupnine – tuj državljan – vzajemnost – odobritev – sklep o domiku – prednostne terjatve
Sodišče prve stopnje je o predlogu upnika za oprostitev položitve kupnine odločilo prenagljeno. Upnik je državljan Republike Hrvaške in je njegov položaj kot kupca v tem izvršilnem postopku še pogojen.
Dejstvo, da zakonodajalec pojma „v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe“ v osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni izrecno specificiral oziroma v besedilu izrecno navedel odsotnost zaradi nege otroka, ne omogoča zaključka, da zloraba instituta bolniške odsotnosti zaradi nege otoka ni že pojmovno vključena v navedeno normo ZDR in da ravnanja delavca, ki ustrezajo tej kršitvi, ne bi bila sankcionirana.
ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/5, 383, 383a, 383a/6. ZBPP člen 11, 11/1, 24, 24/1, 24/1-1.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – dokončnost odločbe o brezplačni pravni pomoči – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Zmotno je pritožbeno stališče dolžnice, da bi moralo prvostopenjsko sodišče z odločitvijo o začetku postopka osebnega stečaja čakati na dokončnost odločbe o njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj za tako postopanje prvostopenjsko sodišče nima podlage v določbah ZFPPIPP. Če pa bo dolžnica v sproženem upravnem sporu uspela, kljub sedaj izpodbijani odločitvi prvostopenjskega sodišča v ZFPPIPP ni nobene ovire, da ne bi vložila novega predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Kot izhaja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena v zvezi s prvim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, je namreč prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoče vložiti tudi že pred začetkom sodnega postopka.
Pri oprostitvi je stranka prosta plačila sodne takse, medtem ko se pri odlogu obveznost plačila le odloži predvidoma do konca postopka. To pa pomeni, da stranka ni prosta obveznosti plačila sodne takse.
Glede na navedeno razliko med oprostitvijo in odlogom plačila sodne takse so tudi pogoji za odlog plačila sodne takse drugačni od pogojev za oprostitev plačila sodne takse.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. OZ člen 376, 381. ZIZ člen 17.
omejitev teka zamudnih obresti – pravočasna odločitev o pravicah ZPIZ – odškodnina v višini zamudnih obresti – posebna oblika odškodnine – glavnica – ne ultra alterum tantum – časovne meje pravnomočnosti – procesne obresti
Kot izhaja iz obrazložitve izvršilnega naslova, kar med strankami ni sporno, prisojeno predstavlja odškodnino, ki jo je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dolžan plačati upniku po drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1, v katerem zakon vzpostavlja odgovornost za posledico, na podlagi katere je zavod, ne glede na svojo krivdo, dolžan upravičencu izplačati odškodnino, ki je navzgor omejena z višino obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil (moral biti) izplačan, če bi bila že odločba na prvi stopnji ustrezna, pa do izvršitve ustrezne odločbe. Ker gre torej v konkretni zadevi za plačilo odškodnine, katere temelj je določen v drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1 in ne v določbah OZ, ni mogoče uporabiti pravila iz 376. člena OZ.
Višje delovno in socialno sodišče v drugem in tretjem odstavku izreka izvršilnega naslova dolžniku ni naložilo plačilo glavnice v smislu običajne glavnice kot odmene za neko storitev, niti ne kot glavnico v smislu višine odškodnine, temveč je naložilo plačila odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, kar predstavlja glavnico kot tako. Zamudne obresti tečejo do dejanske izvršitve ustrezne odločbe, kar pa dolžnik ni ugovarjal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068772
OZ člen 131.
povrnitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravno ravnanje policistov – policijska pooblastila – uporaba prisilnih sredstev – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – ravnanje oškodovanca
Škodne posledice je treba pripisati ravnanju tožnika, ki je preprečeval policistom izvršitev zakonite policijske naloge. Najprej se je upiral pasivno (pobeg pred policisti) potem pa aktivno, kar je pripeljalo do uporabe zakonsko predvidenih prisilnih sredstev, kot to predpisuje Pravilnik o policijskih pooblastilih. Do škode in škodnih posledic tožnika je prišlo zaradi izrednih okoliščin kot posledice pobega pred policisti in nazadnje aktivnega upiranja aretaciji.
ZOdvT člen 15, 16, 19. ZOdvT tarifna številka 1110, 1112, 3100. ZPP člen 163, 163/1.
pravdni stroški – odvetniška tarifa – ponovljen postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku – nagrada za postopek – nagrada za sporazum
Nagrada za sporazum po tar. št. 1110 ZOdvT nastane v primeru, ko je odvetnik zaslužen za prekinitev spora ali odpravo negotovosti strank glede pravnega razmerja tako, da se sklene pogodba. Pomembno pri tem torej je, da se spor v posledici sodelovanja odvetnika prekine. Ne zadostuje zgolj prizadevanje.
Odvetnik bo dobil del nagrade za (nov) postopek samo v primeru, če bo vrednost predmeta obravnavanja v ponovljenem postopku višja.
Odvetnik je upravičen do nagrade za (en) narok tudi v ponovljenem postopku.
ZIZ člen 9, 17, 20, 20.a, 21, 40. ZN člen 4. ZPP člen 98, 98/5.
pritožba – pooblaščenec - pooblastilo – predložitev pooblastila zavrženje pritožbe – zadolžnica – izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis
Oba postopka (pravdni oziroma izvršilni) se tako bistveno razlikujeta v njuni procesni ureditvi glede pomena in vloge pisnega pooblastila za zastopanje upnika (tožnika). Postopek izvršbe lahko skratka teče brez predložitve pooblastila za upnika. Pri tem ZIZ v členu 9 določa, da je tudi v postopku izvršbe in zavarovanja pravno sredstvo pritožba (poleg ugovora), z ničemer pa ne spreminja načelne določbe iz člena 40 ZIZ, da pooblastila v postopku izvršbe k predlogu za izvršbo ni treba predložiti.
Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da ima zadolžnica le dokazno funkcijo in da ne predstavlja pravnega posla kot podlage dolžnikove obveznosti. Vendar listine ni mogoče presojati zgolj po nazivu, ampak po njeni vsebini. V tem primeru je sestavljena v obliki notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti. Izvršljiv notarski zapis je eden od izvršilnih naslovov, predvidenih v členu 17 ZIZ. V skladu s členom 20a ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. V skladu s členom 21 ZIZ je primeren za izvršbo tisti izvršilni naslov, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V skladu s členom 4 Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) je notarski zapis izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.
Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik nastopil posest na sporni nepremičnini že leta 1987, bi moralo upoštevali tudi Zakon o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR)(1), ki je veljal v tem času in
ki je v drugem odstavku 28. člena določal, da pridobi dobroverni in zakoniti posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. Tako je sicer pravilna odločitev, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na predmetni nepremičnini na originaren način na podlagi zakona, s priposestvovanjem po izteku desetih let (43. člen SPZ v zvezi s drugim odstavkom 28. člena ZTLR), vendar že leta 1997 in ne šele z dnem 1. 1. 2003, ko je v veljavo stopil SPZ, saj se je priposestvovalna doba iztekla pred uveljavitvijo navedenega zakona in je zato tožnik upoštevajoč prvi odstavek 266. člena SPZ svojo lastninsko pravico obdržal tudi z uveljavitvijo SPZ, ki je dobrovernega in zakonitega posestnika po ZTLR izenačil z dobrovernim lastniškim posestnikom po tem zakonu (drugi odstavek 269. člena SPZ).
OZ člen 564. ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1, 185/7.
sprememba tožbenega zahtevka – privolitev v spremembo tožbe - odločitev o spremembi tožbe - podredni tožbeni zahtevek – pogodba o preužitku – preživnina
Kljub zgoraj opisanemu pravilnemu prvostopnemu stališču, da gre pri tako postavljenem podrednem tožbenem zahtevku za spremembo tožbe, pa je sodišče prve stopnje postopalo procesnopravno napačno, ko o spremembi tožbe v obliki podredno postavljenega tožbenega zahtevka ni odločalo. O njem namreč ni izdalo niti procesne niti materialnopravne odločitve, čeprav bi vsaj eno od njiju moralo izdati.
stavbna pravica – lastniška stavbna pravica – razlaga zakona
Iz zakonskega besedila 256. člena SPZ, ki določa, da je stavbna pravica pravica imeti v lasti zgrajeno stavbo nad ali pod tujo nepremičnino, je mogoče neposredno in jasno razbrati, v čem je pravno pravilo in njegov pomen, torej da je stavbno pravico mogoče ustanoviti na tuji in ne na lastni nepremičnini.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – dejavnost splošnega pomena – potrebna skrbnost – soprispevek oškodovanca
Sprejeti dejanski zaključki sodišča prve stopnje o vzroku tožničinega padca in okoliščinah tega se zaenkrat zdijo sprejemljivi in prav tako tudi pravno razlogovanje sodišča prve stopnje o neustreznosti poškodovanega robnika na mestu tožničinega padca, kar ni zagotavljalo zadostne varnosti uporabnikom pohodnih javnih površin na obravnavanem območju. Stranski intervenient tudi po mnenju pritožbenega sodišča mora pri izvajanju svojih storitev in vzdrževanja javnih površin ravnati s polno skrbnostjo in zagotavljati polno varnost pešcev oziroma drugih uporabnikov teh površin, saj to opravlja v okviru svoje poklicne dejavnosti, kar mu prinaša tudi ekonomske koristi in ne bi bilo pravično v primeru nastanka škode ob uporabi takšne površine, rizik te prevaliti zgolj na uporabnika, v danem primeru tožnico. Tudi pri gibanju pešcev je treba vedno računati z možnimi nenadnimi premiki smeri iz kakršnega koli razloga, ne da bi bili dolžni računati na možno nevarnost pri takšnem manevru gibanja, vsaj ne brez posebnih opozoril, ki pa jih v danem primeru ni bilo.
Kljub temu je pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavilo iz drugega razloga, ki ga pritožbi toženke in stranskega intervenienta utemeljeno izpostavljata. Dejstvo je, da je stranski intervenient v svoji vlogi nazvani izjava o vstopu v pravdo in odgovor na tožbo z dne 22. 3. 2010 svoje navedbe osredotočil predvsem v prikaz, da je vzrok padca tožnice njena neprevidnost pri hoji oziroma dejstvo, da je stopila iz primerno širokega in vzdrževanega pločnika na kolesarsko stezo na mestu, kjer to ni predvideno, s čemer se je branil lastne odgovornosti za nastalo škodo zgolj glede na poškodovani in nekoliko dvignjen robnik. O tem ugovoru stranskega intervenienta pa sodišče prve stopnje res ni zavzelo stališča in v tej smeri ni ugotavljalo ter ocenjevalo dejstev ter sodba o tem sicer odločilnem vprašanju nima razlogov, kot ji to pritožbi toženke oziroma stranskega intervenienta pravilno očitata. Res je, da mora tudi oškodovanec že po neki splošni pričakovani skrbnosti vsakega človeka pri gibanju oziroma drugih dejavnostih v vsakdanjem življenju ravnati prav tako previdno, pri tem pa ni mogoče prezreti, kot to ti pritožbi poudarjata, da je tožnica sama potrdila, da ji je območje padca bilo dobro znano in da se je na tem območju pogosto s psom gibala v večernih urah, prav tako ji je v bistvu tudi moralo biti znano stanje osvetljenosti tega območja.
Zmotno je stališče, za katerega se smiselno zavzema pritožnica, da bi moral organizator maratona zagotoviti udeležencem le-tega absolutno varnost, t.j. da na maratonu ne glede na pravilnost ravnanja udeležencev ne bi prihajalo do poškodb. Takšna zahteva bi bila pretirana. Iz navedenega pa izhaja nadaljnje stališče, da za škodo, ki jo kolesarju povzroči drug kolesar, organizator maratona odgovarja zgolj v primeru, če je ravnanje neposrednega povzročitelja škode posledica opustitve varnostnih ukrepov oziroma neizpolnitve zahtev, ki jih organizatorju nalagajo pravila in predpisi stroke.
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
plačilo sodne takse – napoved pritožbe – plačilni nalog – delno plačilo takse – zakonski rok – predložitev dokazila o plačilu
Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati, niti z naknadnim plačilom takse, posledice nastanejo že s potekom roka, tako kot nastanejo tudi pri poteku roka za pritožbo.