ZIZ člen 197, 197/1, 197/2, 189, 189/7, 189/8, 191, 191/2. ZPPLPKEU člen 4. ZUVza člen 8.
edini upnik – oprostitev položitve kupnine – tuj državljan – vzajemnost – odobritev – sklep o domiku – prednostne terjatve
Sodišče prve stopnje je o predlogu upnika za oprostitev položitve kupnine odločilo prenagljeno. Upnik je državljan Republike Hrvaške in je njegov položaj kot kupca v tem izvršilnem postopku še pogojen.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068780
SPZ člen 73, 75, 83. ZPP člen 154, 154/2, 185, 185/2.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – prepovedana imisija – pravica odstraniti veje sosedovega drevesa – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – razlogi o odločilnih dejstvih – stroški postopka
Obveznost toženke za znižanje krošenj orehovih dreves ima podlago v določbah 73. in 75. člena SPZ ter določbi 83. člena SPZ, ki jih je smiselno uporabiti v primeru negatorne tožbe med pravdnima strankama kot lastnikoma sosednjih nepremičnin. Navedene določbe sicer urejajo direktne imisije oziroma poseganja v sosednjo nepremičnino, a iz njih sledi, kakšno naj bi bilo razumno ravnanje v okvirih sosedskega prava in prepovedi medsebojnega vznemirjanja ter prepovedanih imisij.
ZOdvT člen 15, 16, 19. ZOdvT tarifna številka 1110, 1112, 3100. ZPP člen 163, 163/1.
pravdni stroški – odvetniška tarifa – ponovljen postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku – nagrada za postopek – nagrada za sporazum
Nagrada za sporazum po tar. št. 1110 ZOdvT nastane v primeru, ko je odvetnik zaslužen za prekinitev spora ali odpravo negotovosti strank glede pravnega razmerja tako, da se sklene pogodba. Pomembno pri tem torej je, da se spor v posledici sodelovanja odvetnika prekine. Ne zadostuje zgolj prizadevanje.
Odvetnik bo dobil del nagrade za (nov) postopek samo v primeru, če bo vrednost predmeta obravnavanja v ponovljenem postopku višja.
Odvetnik je upravičen do nagrade za (en) narok tudi v ponovljenem postopku.
ZDR člen 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – minimalni odpovedni rok - odpravnina
ZDR v 4. alineji 2. odstavka 92. člena določa, da je minimalni odpovedni rok 120 dni, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi poslovnih razlogov in ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
Pri računanju minimalnega odpovednega roka, zgolj zaradi tega, ker je bil tožnik v vmesnem obdobju, od uvedbe stečaja nad toženo stranko, do ponovne zaposlitve pri toženi stranki, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, ni mogoče zaključiti, da ni podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Bistveno je namreč, da je šlo v tožnikovem primeru za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068766
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 161, 161/1, 253, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – fizični napad – pravočasno grajanje procesnih kršitev – stroški postopka
Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak zgolj v okviru vložene pritožbe. Stranka, ki jo želi uveljaviti, mora zato nanjo opozoriti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer takoj, ko je to mogoče.
Sodna praksa v primerih, ko tožnik uspe s tožbenim zahtevkom proti drugemu tožencu, ne pa tudi proti prvemu tožencu, uporabi analogijo s prvim odstavkom 161. člena ZPP.
Odločanje o stroških poteka v dveh fazah, in sicer se najprej odloči o obveznosti povrnitve stroškov, nato pa sledi še njihova odmera, v okviru katere se mora sodišče opredeliti do utemeljenosti stroškovnega zahtevka po temelju in po višini. Ker je dolžnik stroške izvršitelja že plačal neposredno izvršitelju, jih dolžniku v (ponovno) plačilo sicer ne bo mogoče naložiti, kljub temu pa bo te stroške treba odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške, saj bodo del odločanja o končnem obračunu (poplačilu) terjatve.
ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/5, 383, 383a, 383a/6. ZBPP člen 11, 11/1, 24, 24/1, 24/1-1.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – dokončnost odločbe o brezplačni pravni pomoči – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Zmotno je pritožbeno stališče dolžnice, da bi moralo prvostopenjsko sodišče z odločitvijo o začetku postopka osebnega stečaja čakati na dokončnost odločbe o njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj za tako postopanje prvostopenjsko sodišče nima podlage v določbah ZFPPIPP. Če pa bo dolžnica v sproženem upravnem sporu uspela, kljub sedaj izpodbijani odločitvi prvostopenjskega sodišča v ZFPPIPP ni nobene ovire, da ne bi vložila novega predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Kot izhaja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena v zvezi s prvim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, je namreč prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoče vložiti tudi že pred začetkom sodnega postopka.
Pri oprostitvi je stranka prosta plačila sodne takse, medtem ko se pri odlogu obveznost plačila le odloži predvidoma do konca postopka. To pa pomeni, da stranka ni prosta obveznosti plačila sodne takse.
Glede na navedeno razliko med oprostitvijo in odlogom plačila sodne takse so tudi pogoji za odlog plačila sodne takse drugačni od pogojev za oprostitev plačila sodne takse.
ZZZDR člen 55, 57, 57/1, 59, 59/1. ZPP člen 2, 163, 180, 180/1, 214.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – zakonska domneva – trditvena podlaga – stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov
Predmetna nepremičnina je v zemljiško knjigo vpisana kot skupno premoženje, zato zadošča, da je tožnica (upnica) navajala le, da predlaga določitev deleža (dolžnika) na skupnem premoženju s sklicevanjem na zakonsko domnevo.
Dejstvo, da zakonodajalec pojma „v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe“ v osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni izrecno specificiral oziroma v besedilu izrecno navedel odsotnost zaradi nege otroka, ne omogoča zaključka, da zloraba instituta bolniške odsotnosti zaradi nege otoka ni že pojmovno vključena v navedeno normo ZDR in da ravnanja delavca, ki ustrezajo tej kršitvi, ne bi bila sankcionirana.
ZIZ člen 196, 197, 197/1, 197/1-2, 197/1-3, 197/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZPIZ-1 člen 228. ZDS-1 člen 5. ZZVZZ člen 58. ZPSV člen 15, 15/1.
sklep o izročitvi nepremičnine – seznam izvršilnih naslovov – zadnje leto zapadle davščine – prispevki za socialno zavarovanje – prednost pri poplačilu – prodaja nepremičnine – poplačilo upnikov – Republika Slovenija kot upnik
Večina terjatev iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ izhaja iz klasičnih civilno in družinsko pravnih razmerij, medtem ko je terjatev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje drugačne narave, ker izhaja iz socialno zavarovalnega razmerja, ki ni predmet zasebnega urejanja, ampak gre za javnopravno razmerje. Republika Slovenija je upravičena nastopati kot upnica in zahtevati prednostno poplačilo terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, besedno zvezo "zapadle za zadnje leto" pa je treba razumeti tako, da se prednostno poplačajo tiste terjatve, za katere je podlaga za plačilo nastala v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, podlago pa predstavlja odločba pristojnega organa, s katero so terjatve ugotovljene in naložene v plačilo.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje na spremenjenost okoliščin je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatkih o odločilnih okoliščinah v času prejšnje določitve preživnine. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje ponovno ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – malomarno ravnanje
Tožnik je z izdajo otroške vozovnice potnici kršil navodila pri uporabi kasirne naprave na avtobusu. Kljub navedenemu ni ravnal malomarno, saj je bil pod stresom. Prav tako tožnik ni imel razloga si prisvojiti inkasa v zvezi s sporno vozovnico, saj je na postaji opazil kontrolorja, zato ni bilo v njegovem namenu, da bi takrat izdal napačno vozovnico. Z ozirom na navedeno tožena stranka razloga iz določbe druge alinee prvega odstavka 111. člena ZDR ni dokazala, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ker sodišče prve stopnje ni razčistilo, kakšna je sploh narava vtoževanega denarnega zahtevka, je le-ta ostal nesklepčen. Zaradi izostalega materialnega procesnega vodstva pred sodiščem prve stopnje pa njegova zavrnitev na drugi stopnji ni mogoča, saj bi glede na izpostavljene procesne okoliščine meritorna odločitev v pritožbenem postopku za tožnika predstavljala sodbo presenečenja.
Ker sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, sodišče prve stopnje tudi v primeru ugotovitve ničnosti darilne pogodbe ne bi moglo sâmo, brez ustreznega zahtevka, vzpostaviti pravilnega zemljiškoknjižnega stanja. Ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v tožbi zatrjevala, da je darilna pogodba nična, ker je navidezna in prikriva prodajno pogodbo, zahtevka v zvezi s slednjo pogodbo pa ni postavila, niti ni zahtevala ugotovitve neveljavnosti vknjižbe niti vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, je tožba v celoti nesklepčna.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ker ni preizkusilo izpodbijane ocene letne delovne uspešnosti tožnice (javne uslužbenke) po vsebini, zaradi česar ni imelo razlogov, da se sprejem ocene ponovno naložilo toženi stranki.
pravočasno plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - začetek teka roka roka za plačilo sodne takse
Rok plačila, določen v plačilnem nalogu, začne v primeru, ko je zoper plačilni nalog vložen ugovor, teči šele, ko je stranka seznanjena s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi ugovora in s tem s pravilnostjo plačilnega naloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0073869
OZ člen 131, 177.
kršitev pravice do zasebnosti – poseg v čast in dobro ime – namen zaničevanja – pravica do svobode izražanja – objava sodbe – plačilo odškodnine
Učinkovito zagotavljanje pravice do svobode izražanja se navzlic mejam, ki jih tej pravici zarisujejo pravice drugih, izključuje s pristopom, ki bi pisca ali govorca preko razumnih meja (tj. pikolovsko) omejeval zgolj zaradi ene izmed možnih razlag besednega sporočila. Ob razmejitvi med pravico do svobode izražanja in katero izmed pojavnih oblik splošne osebnostne pravice (pravica do zasebnosti, pravica do lastne podobe, čast in dobro ime itd.) je zato treba upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
Ne glede na to, da je bila tožnica (sicer inšpektorica) v spornem članku označena s polnim imenom in priimkom, ne gre za protipraven poseg v njeno pravico do zasebnosti in do časti in dobrega imena. Tožnica je bila namreč omenjena le kot oseba, zoper katero je bila podana kazenska ovadba, iz naslova in besedila članka pa je razvidno, da je bil cilj le opozoriti na spor med davčno upravo in drugim inšpektorjem. Da bi lahko kdo razumel sporen zapis v članku kot žaljiv, bi morala biti sporna stavka povsem iztrgana iz konteksta.