ZSDP člen 4, 38, 39, 40, 41, 43. ZUTPG člen 1, 2, 3, 3/1, 9/6.
nadomestilo za nego otroka – odmera – najvišja odmera
Ker je višina nadomestila za nego in varstvo otroka omejena na 2,5-kratnik vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami, se tožnici, katere 100 % osnova za odmero nadomestila (to je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust) presega zgornjo mejo bruto nadomestila, odmeri v 2,5-kratniku vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami. Tožbeni zahtevek na odmero v višini 100 % osnove je zato neutemeljen.
Po določilih Splošnih pogojev se odbitna franšiza oziroma soudeležba zavarovanca odšteje od dajatve zavarovalnice pred odbitkom soudeležbe, dajatev zavarovalnice pa znaša največ toliko, kolikor znaša zavarovalna vsota, saj Splošni pogoji tudi določajo, da mora zavarovalnica plačati obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Zato se v primeru, ko dejanska skupna škoda presega višino zavarovalne vsote, odbitna franšiza odšteje od zavarovalne vsote.
Za sklepčnost jamčevalnih ugovorov je potrebno konkretno in določno navesti, kakšna napaka je nastala, kdaj je bila odkrita ter kdaj grajana. Zgolj takšne navedbe omogočajo presojo utemeljenosti ugovora, tožena stranka pa jih v obravnavanem sporu ni podala.
URS člen 33, 34, 50, 74. OZ člen 3, 37, 59, 59/3, 63, 1053. SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 72, 72/2, 72/3, 80, 337, 337/1. ZN člen 4. ZIZ člen 20a, 21, 71.
najemna pogodba za določen čas v notarski obliki – dopustnost neposredne izvršljivosti notarskega zapisa – izpraznitev stanovanja – procesna sposobnost strank -
Ker sta stranki sklepali najemno pogodbo za določen čas, je bila (sedaj sporna) dolžnost dolžnika po izpraznitvi stanovanja odvisna zgolj in samo od nastopa razveznega roka, tj. preteka dogovorjenih šestih mesecev (63. v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena OZ). Gre za pogodbeno formulacijo, ki se nanaša na nastop bodočega, objektivno gotovega dejstva – potek (relativno kratkega) časa – in je kot taka v tolikšni meri nesporna, da je za njeno uveljavitev možna opredelitev neposredne izvršljivosti.
Tožnik je obnovo postopka, končanega z odločbo, s katero je toženec odločil, da se mu osebni dohodki, doseženi v času dela preko polnega delovnega časa, ne upoštevajo pri izračunu pokojnine, uveljavljal zato, ker naj bi se pri odmeri pokojnine upoštevale ponarejene listine in ponarejeni finančni podatki. Takšen predlog je toženec utemeljeno zavrgel, ker tožnik, ki ponarejanja listin ni izkazal s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, in tudi ni izkazal, da kazenski pregon ni mogoč, ni izkazal zatrjevanega obnovitvenega razloga.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070216
ZASP člen 130, 130/1,158, 158/1,159, 159/4, 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
neupravičena obogatitev – civilna kazen – zapadlost obveznosti do konca glavne obravnave – naložitev dajatvene obveznosti sporočanja podatkov – posledice kršitve avtorske pravice
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
Sodišče lahko stranki naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla.
vračilo preveč izplačane plače - zamudna sodba – neupravičena obogatitev
Tožnik v mesecu maju ni delal 20 delovnih dni, za kar je prejel plačilo, zato do plače in povračila stroškov prehrane ni bil upravičen (do izplačila le-tega je prišlo, ker se odsotnost evidentira in poračuna šele pri plači za naslednji mesec). Znesek je dolžan vrniti skladno s 1. odstavkom 190. člena OZ.
Ker je taksna obveznost nastala že 30. 6. 2010, okoliščina, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ne vpliva na tožnikovo taksno obveznost, ker velja sedanji peti odstavek 11. člena ZST-1 šele od 1. 1. 2011.
ZPP člen 28, 28/4, 291, 291/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrženje tožbe – pravni interes – pravica do izjave
Kljub pripombam pooblaščenca tožnika, da nima možnosti izjave glede listin, ki bodo v spis predložene naknadno, je sodišče prve stopnje po zaključku obravnave pridobilo nove listine in na njih oprlo svojo odločitev, ne da bi se tožnik izrecno odpovedal obravnavanju teh listinskih dokazov. S takšnim postopanjem je sodišče tožniku odvzelo možnost, da se izjavi o vseh pravno relevantnih dejstvih in dokazih nasprotne stranke.
ZOdvT člen 15, 16, 19. ZOdvT tarifna številka 1110, 1112, 3100. ZPP člen 163, 163/1.
pravdni stroški – odvetniška tarifa – ponovljen postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku – nagrada za postopek – nagrada za sporazum
Nagrada za sporazum po tar. št. 1110 ZOdvT nastane v primeru, ko je odvetnik zaslužen za prekinitev spora ali odpravo negotovosti strank glede pravnega razmerja tako, da se sklene pogodba. Pomembno pri tem torej je, da se spor v posledici sodelovanja odvetnika prekine. Ne zadostuje zgolj prizadevanje.
Odvetnik bo dobil del nagrade za (nov) postopek samo v primeru, če bo vrednost predmeta obravnavanja v ponovljenem postopku višja.
Odvetnik je upravičen do nagrade za (en) narok tudi v ponovljenem postopku.
potni stroški – priča – plačilo potnih stroškov priči – listina – pribava listine s strani sodišča
Tožnica je okoliščine (da je pred zaslišanjem videla pričo na avtocestnem počivališču, ko se je peljala kot sopotnik v osebnem avtomobilu druge priče) zaznala neposredno pred samim narokom, na katerem je priča priglasila stroške. Na naroku je torej tožnica že imela možnost navesti zadevne okoliščine, ki je ni izkoristila, zato je pritožbeno sklicevanje nanje prepozno.
Tožnica neutemeljeno kot dokaz predlaga, da naj sodišče samo pridobi razpored služb policijske postaje, saj ni izkazala, da sama ni mogla pridobiti razporeda.
obnova postopka – sklep o denarni kazni – nedenarna terjatev - opustitev rabe – ugovor tretjega – analogija s kazenskim postopkom – restriktivna razlaga
ZIZ govori o sklepu o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, česar ni mogoče širiti na primere, ko je dolžniku naloženo plačilo denarne kazni.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0073826
URS člen 2. ZKZ člen 20, 22.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča – zahteva za odobritev pravnega posla – spremenjena sodna praksa – pravna varnost
Tožnik je ob vložitvi tožbe ravnal v skladu s takrat prevladujočo sodno prakso: ker ni razpolagal z listino o sklenjeni pogodbi, je v 60 dnevnem roku, ki je sicer predpisan za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla, vložil tožbo. V kolikor bi obveljala odločitev sodišča, ki je zavrnilo zahtevek zgolj iz razloga, ker ni (pravočasno) vložil zahteve za odobritev, preden je vložil tožbo, bi zaradi poteka roka tega tudi ne mogel več (upoštevaje spremenjeno stališče) zahtevati. Ostal bi torej brez pravnega varstva, kar pa ni dopustno.
novo izvršilno sredstvo – ugovor – izvršba na nepremičnine – načelo sorazmernosti – prosta izbira sredstev izvršbe
Izvršilna sredstva oziroma predmete izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobenih določb o vrstnem redu izbire izvršilnih sredstev ter o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost vtoževane terjatve v smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim izvršilnim sredstvom.
Stranka se svojemu trditvenemu bremenu ne more izogniti s predložitvijo dokazov, saj sodišče ni dolžno, niti upravičeno, manjkajoče trditve stranke iskati v predloženih dokazih.
ZDR člen 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – minimalni odpovedni rok - odpravnina
ZDR v 4. alineji 2. odstavka 92. člena določa, da je minimalni odpovedni rok 120 dni, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi poslovnih razlogov in ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
Pri računanju minimalnega odpovednega roka, zgolj zaradi tega, ker je bil tožnik v vmesnem obdobju, od uvedbe stečaja nad toženo stranko, do ponovne zaposlitve pri toženi stranki, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, ni mogoče zaključiti, da ni podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Bistveno je namreč, da je šlo v tožnikovem primeru za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
Dejstvo, da zakonodajalec pojma „v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe“ v osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni izrecno specificiral oziroma v besedilu izrecno navedel odsotnost zaradi nege otroka, ne omogoča zaključka, da zloraba instituta bolniške odsotnosti zaradi nege otoka ni že pojmovno vključena v navedeno normo ZDR in da ravnanja delavca, ki ustrezajo tej kršitvi, ne bi bila sankcionirana.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076422
ZZK-1 člen 3, 3/2, 3/2-3, 3/2-4. SPZ člen 105, 105/4. ZIZ člen 168, 168/1, 257, 257/1, 257/2, 258, 258/1, 258/1-1, 260, 260-1, 260/1-6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predhodna odredba – predznamba zastavne pravice – skupni del stavbe v etažni lastnini – pravica do izjave – obstoj nevarnosti – prisilna poravnava – domnevana nevarnost – zapadlost terjatve – obseg zavarovanja – dodatno zavarovanje
Ker je tudi (so)lastnina (posebnega) skupnega dela neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu, tak posebni del stavbe v etažni lastnini tudi v pravnem prometu deli usodo posameznega dela stavbe. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da so sporne nepremičnine lahko v samostojnem pravnem prometu.
Ker dopis banke potrjuje pritožbeno trditev, da je tožnikova terjatev že v celoti zavarovana z rubežem denarnih sredstev drugotožene stranke, ni nobene potrebe po dodatnem zavarovanju s predznambo zastavne pravice na nepremičninah drugotožene stranke.
Ker sodišče prve stopnje ni razčistilo, kakšna je sploh narava vtoževanega denarnega zahtevka, je le-ta ostal nesklepčen. Zaradi izostalega materialnega procesnega vodstva pred sodiščem prve stopnje pa njegova zavrnitev na drugi stopnji ni mogoča, saj bi glede na izpostavljene procesne okoliščine meritorna odločitev v pritožbenem postopku za tožnika predstavljala sodbo presenečenja.