Tožnik je obnovo postopka, končanega z odločbo, s katero je toženec odločil, da se mu osebni dohodki, doseženi v času dela preko polnega delovnega časa, ne upoštevajo pri izračunu pokojnine, uveljavljal zato, ker naj bi se pri odmeri pokojnine upoštevale ponarejene listine in ponarejeni finančni podatki. Takšen predlog je toženec utemeljeno zavrgel, ker tožnik, ki ponarejanja listin ni izkazal s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, in tudi ni izkazal, da kazenski pregon ni mogoč, ni izkazal zatrjevanega obnovitvenega razloga.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 187, 187/2, 203, 203/1. Zakon o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (1983) člen 11, 11/1.
sorazmerni del starostne pokojnine
Ker je bil tožnik, ki je hrvaški državljan, v spornem obdobju od leta 1988 do leta 1992 v delovnem razmerju v organizaciji oziroma podjetju na Hrvaškem, ki je bilo zavezanec za plačilo prispevkov pri hrvaškem zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre za dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ki jo je po Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško mogoče upoštevati le pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne pa, kot neutemeljeno uveljavlja tožnik, pri odmeri njenega sorazmernega dela.
ZDR člen 42. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 43.
plačilo za delo – plača – obveznost plačila - zavarovalni zastopnik – provizijski sistem – osnovna plača – mesečni plan – stimulacija – plačilo iz naslova uspešnosti
Tožnik je bil zavarovalni zastopnik. Njegova plača je bila, kar izhaja iz 8. člena tožnikovih pogodb o zaposlitvi, sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, stroškov dela iz naslova obiskov strank na terenu ter dela plače na podlagi stimulacije. Postavljen mesečni plan je bil določen. Tako je bil tožnik do osnovne plače upravičen v primeru doseganja mesečnega plana, do plačila iz naslova uspešnosti pa le pri preseganju plana.
Čeprav prvi odstavek 131. člena ZDR izrecno ne določa, da se delavec regresu za letni dopust ne more odpovedati, iz njegovega besedila vendarle ne izhaja, da bi se mu bilo mogoče odpovedati. Iz same vsebine navedene pravice in dejstva, da je zakonodajalec to predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se tej pravici delavec ne more odpovedati, saj bi bilo navedeno v nasprotju s smislom te zakonsko določene pravice.
okoljska dajatev – odpadne komunalne vode - plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih komunalnih voda – javno vodovodno omrežje
Obveznost plačevanja okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda neposrednih povzročiteljev teh voda ni bila pogojevana z načinom oskrbe le-teh s pitno vodo preko javnega vodovodnega omrežja.
začasna odredba - verjetnost terjatve - postopek za izdajo začasne odredbe
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe se opravi le materialnopravna presoja o tem, ali je podana verjetnost terjatve, kar pomeni, da v teh postopkih sodišče odloča na podlagi nižjega dokaznega standarda od tistega, s katerim bo moralo nato odločati o tožbenem zahtevku, ko bo moralo svojo odločitev temeljiti na prepričanju. Zato v postopku odločanja o začasni odredbi, ki je (poleg že navedenega nižjega standarda ugotavljanja materialne resnice) sumaren in hiter, ni mogoče pričakovati od sodišča in mu očitati, da se ni opredelilo do vseh navedb in vsega procesnega gradiva, ki sta ga sodišču stranki predložili.
ZFPPIPP člen 333, 333/1, 341, 341/6, 341/6-1. OZ člen 293.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pravočasno plačilo varščine – nakazilo varščine – potek roka za oddajo ponudb
Glede na to, da plačilo varščine ni obveznost, pač pa dejanje, s katerim ponudnik navzven pokaže svoj kontrahirni namen, določila 293. člena OZ ni mogoče uporabiti za presojo pravočasnosti plačila varščine.
Pogoj, da so v izbirnem postopku varovana formalna pravila, je izpolnjen že zato, ker je bila varščina nakazana pred potekom roka za oddajo ponudb, sredstva pa so na račun stečajnega upravitelja prispela dan pred odpiranjem ponudb. V taki situaciji pa je izbira najboljšega ponudnika odvisna le še od najvišje ponudbe.
Ob sicer pomanjkljivi zakonski ureditvi, se pri ugotavljanju uspeha strank v individualnem delovnem sporu, kljub spremembi tožbe (višanju tožbenega zahtevka), upošteva vrednost spornega predmeta glede katerega se je vodil pretežni del postopka.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – plačilni nalog
Glede na ureditev v 17. čl. Uredbe ES o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov št. 805/2004 so minimalni standardi za postopke v nespornih zadevah upoštevani takrat, ko (aplicirano na konkreten primer) so zapisi v sklepu o plačilnem nalogu jasni v tolikšni meri, da bi bila tožena stranka, v kolikor bi se po njih ravnala, lahko uspešna s pravnim sredstvom zoper izdani plačilni nalog, če bi ga uveljavljala, in ali so jasno in konkretno navedene posledice neuveljavljanja pravnega sredstva zoper izdani plačilni nalog.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068766
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 161, 161/1, 253, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – fizični napad – pravočasno grajanje procesnih kršitev – stroški postopka
Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak zgolj v okviru vložene pritožbe. Stranka, ki jo želi uveljaviti, mora zato nanjo opozoriti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer takoj, ko je to mogoče.
Sodna praksa v primerih, ko tožnik uspe s tožbenim zahtevkom proti drugemu tožencu, ne pa tudi proti prvemu tožencu, uporabi analogijo s prvim odstavkom 161. člena ZPP.
ZIZ člen 196, 197, 197/1, 197/1-2, 197/1-3, 197/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZPIZ-1 člen 228. ZDS-1 člen 5. ZZVZZ člen 58. ZPSV člen 15, 15/1.
sklep o izročitvi nepremičnine – seznam izvršilnih naslovov – zadnje leto zapadle davščine – prispevki za socialno zavarovanje – prednost pri poplačilu – prodaja nepremičnine – poplačilo upnikov – Republika Slovenija kot upnik
Večina terjatev iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ izhaja iz klasičnih civilno in družinsko pravnih razmerij, medtem ko je terjatev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje drugačne narave, ker izhaja iz socialno zavarovalnega razmerja, ki ni predmet zasebnega urejanja, ampak gre za javnopravno razmerje. Republika Slovenija je upravičena nastopati kot upnica in zahtevati prednostno poplačilo terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, besedno zvezo "zapadle za zadnje leto" pa je treba razumeti tako, da se prednostno poplačajo tiste terjatve, za katere je podlaga za plačilo nastala v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, podlago pa predstavlja odločba pristojnega organa, s katero so terjatve ugotovljene in naložene v plačilo.
Ker sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, sodišče prve stopnje tudi v primeru ugotovitve ničnosti darilne pogodbe ne bi moglo sâmo, brez ustreznega zahtevka, vzpostaviti pravilnega zemljiškoknjižnega stanja. Ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v tožbi zatrjevala, da je darilna pogodba nična, ker je navidezna in prikriva prodajno pogodbo, zahtevka v zvezi s slednjo pogodbo pa ni postavila, niti ni zahtevala ugotovitve neveljavnosti vknjižbe niti vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, je tožba v celoti nesklepčna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068772
OZ člen 131.
povrnitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravno ravnanje policistov – policijska pooblastila – uporaba prisilnih sredstev – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – ravnanje oškodovanca
Škodne posledice je treba pripisati ravnanju tožnika, ki je preprečeval policistom izvršitev zakonite policijske naloge. Najprej se je upiral pasivno (pobeg pred policisti) potem pa aktivno, kar je pripeljalo do uporabe zakonsko predvidenih prisilnih sredstev, kot to predpisuje Pravilnik o policijskih pooblastilih. Do škode in škodnih posledic tožnika je prišlo zaradi izrednih okoliščin kot posledice pobega pred policisti in nazadnje aktivnega upiranja aretaciji.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068780
SPZ člen 73, 75, 83. ZPP člen 154, 154/2, 185, 185/2.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – prepovedana imisija – pravica odstraniti veje sosedovega drevesa – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – razlogi o odločilnih dejstvih – stroški postopka
Obveznost toženke za znižanje krošenj orehovih dreves ima podlago v določbah 73. in 75. člena SPZ ter določbi 83. člena SPZ, ki jih je smiselno uporabiti v primeru negatorne tožbe med pravdnima strankama kot lastnikoma sosednjih nepremičnin. Navedene določbe sicer urejajo direktne imisije oziroma poseganja v sosednjo nepremičnino, a iz njih sledi, kakšno naj bi bilo razumno ravnanje v okvirih sosedskega prava in prepovedi medsebojnega vznemirjanja ter prepovedanih imisij.
novo izvršilno sredstvo – ugovor – izvršba na nepremičnine – načelo sorazmernosti – prosta izbira sredstev izvršbe
Izvršilna sredstva oziroma predmete izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobenih določb o vrstnem redu izbire izvršilnih sredstev ter o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost vtoževane terjatve v smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim izvršilnim sredstvom.
tožba na izpraznitev stanovanja – aktivna legitimacija – tožnik kot lastnik stanovanja – lastninska pravica v pričakovanju
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa so v spornem (relativnem) razmerju do toženke na tožnico že prešla lastninskopravna upravičenja, zaradi katerih v tem okviru uživa tudi polno varstvo pred toženkinim posegom v njeno pravico imeti stanovanje v posesti (vrnitveni zahtevek).
ZOdvT člen 15, 16, 19. ZOdvT tarifna številka 1110, 1112, 3100. ZPP člen 163, 163/1.
pravdni stroški – odvetniška tarifa – ponovljen postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku – nagrada za postopek – nagrada za sporazum
Nagrada za sporazum po tar. št. 1110 ZOdvT nastane v primeru, ko je odvetnik zaslužen za prekinitev spora ali odpravo negotovosti strank glede pravnega razmerja tako, da se sklene pogodba. Pomembno pri tem torej je, da se spor v posledici sodelovanja odvetnika prekine. Ne zadostuje zgolj prizadevanje.
Odvetnik bo dobil del nagrade za (nov) postopek samo v primeru, če bo vrednost predmeta obravnavanja v ponovljenem postopku višja.
Odvetnik je upravičen do nagrade za (en) narok tudi v ponovljenem postopku.