Presoja potrebnosti izdatkov izvršitelja (v razmerju do dolžnika) ni črno-bela presoja, marveč je treba zmeraj izhajati iz posebnosti oz. specifičnosti konkretnega primera, upoštevaje ob tem tudi, da namen prisilne izvršbe ni v tem, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi izdatki.
Ob sicer pomanjkljivi zakonski ureditvi, se pri ugotavljanju uspeha strank v individualnem delovnem sporu, kljub spremembi tožbe (višanju tožbenega zahtevka), upošteva vrednost spornega predmeta glede katerega se je vodil pretežni del postopka.
vračilo preveč izplačane plače - zamudna sodba – neupravičena obogatitev
Tožnik v mesecu maju ni delal 20 delovnih dni, za kar je prejel plačilo, zato do plače in povračila stroškov prehrane ni bil upravičen (do izplačila le-tega je prišlo, ker se odsotnost evidentira in poračuna šele pri plači za naslednji mesec). Znesek je dolžan vrniti skladno s 1. odstavkom 190. člena OZ.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – kmetijska dejavnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju glede na svoje zdravstveno stanje (imela je ortopedske težave) zmožna za svoje delo kmeta, ni upravičena do bolniškega staleža.
Za odločitev ni pomembno, ali je prodajalec (prva tožena stranka) obvestil kupca (drugo toženo stranko), da je bil predkupni upravičenec (tožnici) seznanjen s predkupno pravico, pač pa, ali je predkupni upravičenec imel objektivno možnost skladno z zakonom izjaviti, da bo predkupno upravičenje izkoristil.
Ustna seznanitev tožnic s splošno namero prve tožene stranke po prodaji dela nepremičnine, četudi je bila višina kupnine že znana in ne da bi bili tožnicama znani drugi pogoji prodaje, ne predstavlja zakonsko predpisane ponudbe ne po obliki in ne po vsebini.
Po določilih Splošnih pogojev se odbitna franšiza oziroma soudeležba zavarovanca odšteje od dajatve zavarovalnice pred odbitkom soudeležbe, dajatev zavarovalnice pa znaša največ toliko, kolikor znaša zavarovalna vsota, saj Splošni pogoji tudi določajo, da mora zavarovalnica plačati obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Zato se v primeru, ko dejanska skupna škoda presega višino zavarovalne vsote, odbitna franšiza odšteje od zavarovalne vsote.
OZ člen 376, 367. ZIP člen 8, 8/5, 16, 16/1, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 20, 20/1, 50, 50/2, 251.c, 251.d. ZIZ člen 9, 9/6, 17, 17/1, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 21, 21/1, 46, 46/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 55/2. ZOR člen 390. ZPP člen 2, 2/2, 311, 3/11, 350, 350/2.
sodna poravnava – sporazum po 251.c členu ZIP – zapadlost kot predpostavka izvršbe – izvršljivost – primeren izvršilni naslov za izvršbo – načelo formalne legalitete - ohranitev učinkov pretrganja zastaranja ob zavrženju predloga za izvršbo
Pri sodni poravnavi je zapadlost terjatve pogoj izvršljivosti, tako ima zapadlost, ki je po svojem bistvu sicer materialnopravne narave, tudi značaj procesne (formalne) predpostavke za izvršbo. Izvršilno sodišče pa lahko sprejme vsebinsko odločitev o dovolitvi izvršbe le, če obstoji izvršilni naslov in izvršljivost že v času odločanja o upnikovem predlogu za izvršbo.
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. V obravnavanem primeru pa je pri opredelitvi valorizacije izostal temeljni element za določitev njene višine, ko ni opredeljeno merilo ohranjanja vrednosti denarne obveznosti, glede pogodbenih obresti pa niso opredeljeni konkretni elementi za določitev višine obrestne mere, ampak je podano le sklicevanje na vsebino, ki ni sestavni del predloženega izvršilnega naslova.
prenehanje delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – razveljavitev sporazuma – napaka volje
Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz utemeljenega razloga (tožnikov izostanek z dela v določenem obdobju po zaključenem bolniškem staležu).
Tožnik tako pri podaji vloge za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi kot tudi pri sklenitvi tega sporazuma ni bil niti v bistveni zmoti niti prevari, zato ni podlage za razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 28, 28/4, 291, 291/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrženje tožbe – pravni interes – pravica do izjave
Kljub pripombam pooblaščenca tožnika, da nima možnosti izjave glede listin, ki bodo v spis predložene naknadno, je sodišče prve stopnje po zaključku obravnave pridobilo nove listine in na njih oprlo svojo odločitev, ne da bi se tožnik izrecno odpovedal obravnavanju teh listinskih dokazov. S takšnim postopanjem je sodišče tožniku odvzelo možnost, da se izjavi o vseh pravno relevantnih dejstvih in dokazih nasprotne stranke.
URS člen 33, 34, 50, 74. OZ člen 3, 37, 59, 59/3, 63, 1053. SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 72, 72/2, 72/3, 80, 337, 337/1. ZN člen 4. ZIZ člen 20a, 21, 71.
najemna pogodba za določen čas v notarski obliki – dopustnost neposredne izvršljivosti notarskega zapisa – izpraznitev stanovanja – procesna sposobnost strank -
Ker sta stranki sklepali najemno pogodbo za določen čas, je bila (sedaj sporna) dolžnost dolžnika po izpraznitvi stanovanja odvisna zgolj in samo od nastopa razveznega roka, tj. preteka dogovorjenih šestih mesecev (63. v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena OZ). Gre za pogodbeno formulacijo, ki se nanaša na nastop bodočega, objektivno gotovega dejstva – potek (relativno kratkega) časa – in je kot taka v tolikšni meri nesporna, da je za njeno uveljavitev možna opredelitev neposredne izvršljivosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070216
ZASP člen 130, 130/1,158, 158/1,159, 159/4, 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
neupravičena obogatitev – civilna kazen – zapadlost obveznosti do konca glavne obravnave – naložitev dajatvene obveznosti sporočanja podatkov – posledice kršitve avtorske pravice
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
Sodišče lahko stranki naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 22, 25. ZMEPIZ člen 49, 49/4.
lastnost zavarovanca – samozaposleni zavarovanci – sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Ker je bila tožnica, ko se je kot družbenica in poslovodna oseba vpisala v poslovni register, že zavarovana kot prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, torej na podlagi 22. člena ZPIZ-1, ves čas zavarovanja po tej podlagi, nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
ZGD-1 člen 300, 395, 395/1, 395/1-2. ZPP člen 214.
sklic skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - vpliv kršitve na veljavnost sklepa - pogoji za prijavo in udeležbo na skupščini - sklicevanje na določila statuta - objava predloga delničarja - odrek pravice do glasovanja
Presoja (ne)izpodbojnosti skupščinskih sklepov terja odgovor na vprašanje, ali je bil pri sprejetju spornih sklepov kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa, npr. ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina (2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). Tudi v primeru, če bi se štelo, da je bilo tožniku glasovanje z vsemi prijavljenimi glasovi neutemeljeno oz. nezakonito onemogočeno, tožnik s tožbenim zahtevkom ne bi mogel uspeti, ker ni niti zatrjeval, da je (in kako je) takšna kršitev vplivala na veljavnost sklepov (kar je pogoj izpodbojnost po že citirani določbi 395. člena ZGD-1).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 366. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
sodnik pristojnega sodišča – višji pravosodni svetovalec
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je izdala višja pravosodna svetovalka, pri čemer pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi moral o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (oziroma o ugovoru po izteku roka) odločati sodnik posameznik pristojnega sodišča prve stopnje.
Tožnik, ki opravlja odvetniško dejavnost s polovico delovnega časa in mu je že bila priznana pravica do starostne pokojnine, ima pravico do delne pokojnine.
ZSDP člen 4, 38, 39, 40, 41, 43. ZUTPG člen 1, 2, 3, 3/1, 9/6.
nadomestilo za nego otroka – odmera – najvišja odmera
Ker je višina nadomestila za nego in varstvo otroka omejena na 2,5-kratnik vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami, se tožnici, katere 100 % osnova za odmero nadomestila (to je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust) presega zgornjo mejo bruto nadomestila, odmeri v 2,5-kratniku vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami. Tožbeni zahtevek na odmero v višini 100 % osnove je zato neutemeljen.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 209, 209/1, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja – ponareditev ali uničenje poslovnih listin – opis dejanja – pravna kvalifikacija
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč na opis dejanja, ki mora biti takšen, da iz njega izhajajo znaki kaznivega dejanja.