ZSDP člen 4, 38, 39, 40, 41, 43. ZUTPG člen 1, 2, 3, 3/1, 9/6.
nadomestilo za nego otroka – odmera – najvišja odmera
Ker je višina nadomestila za nego in varstvo otroka omejena na 2,5-kratnik vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami, se tožnici, katere 100 % osnova za odmero nadomestila (to je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust) presega zgornjo mejo bruto nadomestila, odmeri v 2,5-kratniku vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami. Tožbeni zahtevek na odmero v višini 100 % osnove je zato neutemeljen.
ZZVZZ člen 28, 29, 29/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo – bolniški stalež
Ker bi tožnica po dokončnosti odločbe, s katero je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do dela v polovičnem delovnem času, lahko delala le štiri ure dnevno, je toženec tožničino začasno nezmožnost za delo ugotavljal le za štiri ure dnevno, zato ji nadomestilo zaradi začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni pripada le za štiri ure. Za preostale štiri ure, za katere je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je popolnoma nezmožna za delo, in je bila tudi v zavarovanje prijavljena le za štiri ure, pa ima pravico do delne invalidske pokojnine. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja nadomestilo plače zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni za poln delovni čas.
Za sklepčnost jamčevalnih ugovorov je potrebno konkretno in določno navesti, kakšna napaka je nastala, kdaj je bila odkrita ter kdaj grajana. Zgolj takšne navedbe omogočajo presojo utemeljenosti ugovora, tožena stranka pa jih v obravnavanem sporu ni podala.
ZDR člen 42. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 43.
plačilo za delo – plača – obveznost plačila - zavarovalni zastopnik – provizijski sistem – osnovna plača – mesečni plan – stimulacija – plačilo iz naslova uspešnosti
Tožnik je bil zavarovalni zastopnik. Njegova plača je bila, kar izhaja iz 8. člena tožnikovih pogodb o zaposlitvi, sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, stroškov dela iz naslova obiskov strank na terenu ter dela plače na podlagi stimulacije. Postavljen mesečni plan je bil določen. Tako je bil tožnik do osnovne plače upravičen v primeru doseganja mesečnega plana, do plačila iz naslova uspešnosti pa le pri preseganju plana.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 187, 187/2, 203, 203/1. Zakon o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (1983) člen 11, 11/1.
sorazmerni del starostne pokojnine
Ker je bil tožnik, ki je hrvaški državljan, v spornem obdobju od leta 1988 do leta 1992 v delovnem razmerju v organizaciji oziroma podjetju na Hrvaškem, ki je bilo zavezanec za plačilo prispevkov pri hrvaškem zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre za dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ki jo je po Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško mogoče upoštevati le pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne pa, kot neutemeljeno uveljavlja tožnik, pri odmeri njenega sorazmernega dela.
Tožnik je obnovo postopka, končanega z odločbo, s katero je toženec odločil, da se mu osebni dohodki, doseženi v času dela preko polnega delovnega časa, ne upoštevajo pri izračunu pokojnine, uveljavljal zato, ker naj bi se pri odmeri pokojnine upoštevale ponarejene listine in ponarejeni finančni podatki. Takšen predlog je toženec utemeljeno zavrgel, ker tožnik, ki ponarejanja listin ni izkazal s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, in tudi ni izkazal, da kazenski pregon ni mogoč, ni izkazal zatrjevanega obnovitvenega razloga.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – plačilni nalog
Glede na ureditev v 17. čl. Uredbe ES o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov št. 805/2004 so minimalni standardi za postopke v nespornih zadevah upoštevani takrat, ko (aplicirano na konkreten primer) so zapisi v sklepu o plačilnem nalogu jasni v tolikšni meri, da bi bila tožena stranka, v kolikor bi se po njih ravnala, lahko uspešna s pravnim sredstvom zoper izdani plačilni nalog, če bi ga uveljavljala, in ali so jasno in konkretno navedene posledice neuveljavljanja pravnega sredstva zoper izdani plačilni nalog.
Tožnik, ki opravlja odvetniško dejavnost s polovico delovnega časa in mu je že bila priznana pravica do starostne pokojnine, ima pravico do delne pokojnine.
vračilo preveč izplačane plače - zamudna sodba – neupravičena obogatitev
Tožnik v mesecu maju ni delal 20 delovnih dni, za kar je prejel plačilo, zato do plače in povračila stroškov prehrane ni bil upravičen (do izplačila le-tega je prišlo, ker se odsotnost evidentira in poračuna šele pri plači za naslednji mesec). Znesek je dolžan vrniti skladno s 1. odstavkom 190. člena OZ.
URS člen 33, 34, 50, 74. OZ člen 3, 37, 59, 59/3, 63, 1053. SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 72, 72/2, 72/3, 80, 337, 337/1. ZN člen 4. ZIZ člen 20a, 21, 71.
najemna pogodba za določen čas v notarski obliki – dopustnost neposredne izvršljivosti notarskega zapisa – izpraznitev stanovanja – procesna sposobnost strank -
Ker sta stranki sklepali najemno pogodbo za določen čas, je bila (sedaj sporna) dolžnost dolžnika po izpraznitvi stanovanja odvisna zgolj in samo od nastopa razveznega roka, tj. preteka dogovorjenih šestih mesecev (63. v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena OZ). Gre za pogodbeno formulacijo, ki se nanaša na nastop bodočega, objektivno gotovega dejstva – potek (relativno kratkega) časa – in je kot taka v tolikšni meri nesporna, da je za njeno uveljavitev možna opredelitev neposredne izvršljivosti.
Za odločitev ni pomembno, ali je prodajalec (prva tožena stranka) obvestil kupca (drugo toženo stranko), da je bil predkupni upravičenec (tožnici) seznanjen s predkupno pravico, pač pa, ali je predkupni upravičenec imel objektivno možnost skladno z zakonom izjaviti, da bo predkupno upravičenje izkoristil.
Ustna seznanitev tožnic s splošno namero prve tožene stranke po prodaji dela nepremičnine, četudi je bila višina kupnine že znana in ne da bi bili tožnicama znani drugi pogoji prodaje, ne predstavlja zakonsko predpisane ponudbe ne po obliki in ne po vsebini.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. V izpodbijani izredni odpovedi je namreč tožniku neutemeljeno očitala, da kot vodja vrtnega centra po seznanitvi z dogodkom (da je delavec po zaključku popoldanske izmene prikril blagajniški manjko) ni sprejel nikakršnih ukrepov, s čimer naj bi preprečil, da bi razčistili dejansko stanje dogodka (očitala mu je zlasti, da ni obvestil ne delodajalca, ne policije, da ni zaščitil videoposnetka nadzorne kamere, da od delavca ni sprejel ponudbe o poravnavi škode, prav tako tega ni premestil na drugo delovno mesto).
prenehanje delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – razveljavitev sporazuma – napaka volje
Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz utemeljenega razloga (tožnikov izostanek z dela v določenem obdobju po zaključenem bolniškem staležu).
Tožnik tako pri podaji vloge za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi kot tudi pri sklenitvi tega sporazuma ni bil niti v bistveni zmoti niti prevari, zato ni podlage za razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 22, 25. ZMEPIZ člen 49, 49/4.
lastnost zavarovanca – samozaposleni zavarovanci – sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Ker je bila tožnica, ko se je kot družbenica in poslovodna oseba vpisala v poslovni register, že zavarovana kot prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, torej na podlagi 22. člena ZPIZ-1, ves čas zavarovanja po tej podlagi, nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – kmetijska dejavnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju glede na svoje zdravstveno stanje (imela je ortopedske težave) zmožna za svoje delo kmeta, ni upravičena do bolniškega staleža.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – dokazna ocena – vzročna zveza
Tožnica na delu pri toženi stranki ni padla zaradi mokrih in spolzkih tal, temveč zaradi slabosti, zato tožena stranka ni odgovorna za tožničin padec, posledično pa tudi ne za škodo, ki je tožnici ob padcu nastala.
Iz predloga je razvidno, da noben predmet, ki je predmet prodaje, niti likvidacijska vrednost te opreme skupaj ne dosega zneska 15.000,00 EUR. Zato je neutemeljeno pritožbeno naziranje, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti „licitacijo glede posameznih kosov opreme“.
Ob sicer pomanjkljivi zakonski ureditvi, se pri ugotavljanju uspeha strank v individualnem delovnem sporu, kljub spremembi tožbe (višanju tožbenega zahtevka), upošteva vrednost spornega predmeta glede katerega se je vodil pretežni del postopka.