odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – dokazna ocena – vzročna zveza
Tožnica na delu pri toženi stranki ni padla zaradi mokrih in spolzkih tal, temveč zaradi slabosti, zato tožena stranka ni odgovorna za tožničin padec, posledično pa tudi ne za škodo, ki je tožnici ob padcu nastala.
Iz predloga je razvidno, da noben predmet, ki je predmet prodaje, niti likvidacijska vrednost te opreme skupaj ne dosega zneska 15.000,00 EUR. Zato je neutemeljeno pritožbeno naziranje, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti „licitacijo glede posameznih kosov opreme“.
Presoja potrebnosti izdatkov izvršitelja (v razmerju do dolžnika) ni črno-bela presoja, marveč je treba zmeraj izhajati iz posebnosti oz. specifičnosti konkretnega primera, upoštevaje ob tem tudi, da namen prisilne izvršbe ni v tem, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi izdatki.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – kmetijska dejavnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju glede na svoje zdravstveno stanje (imela je ortopedske težave) zmožna za svoje delo kmeta, ni upravičena do bolniškega staleža.
OZ člen 247. ZPP člen 449, 458, 458/2, 480, 481, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti – pogodbena kazen – zamuda – novo sojenje – nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka je v novem sojenju na glavni obravnavi podala zatrjevani ugovor prekluzije uveljavljanja pogodbene kazni, vendar pa 2. odst. 458. čl. v zvezi s 480. čl. ZPP izrecno določa, da v novem sojenju ne velja določba 2. odst. 362. čl. ZPP, po kateri smejo na prvem naroku nove glavne obravnave stranke navajati nova dejstva in nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti.
URS člen 8, 153, 153/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino člen 20, 22. ZPIZ-1 člen 157.
sorazmerni del starostne pokojnine
Tožnik ima pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino od uveljavitve Sporazuma dalje (1. 7. 2008), saj je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela uveljavil šele s seštevanjem dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Tožbeni zahtevek, da se mu prizna sorazmerni del starostne pokojnine vse od 1. 6. 2003 dalje, ko se je upokojil v Bosni in Hercegovini, je neutemeljen.
URS člen 26. ZPIZ-1 člen 276, 276/1. OZ člen 131, 148, 148/1. ZOR člen 154, 172, 172. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212.
odškodnina
Čeprav so bile v sodnem postopku zavrnilne odločbe toženca odpravljene in je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo lažje delovno mesto, ni podana odškodninska odgovornost toženca za zatrjevano premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ker mu ni mogoče očitati, da je ravnal malomarno z nezadostno mero strokovne skrbnosti in da je napravil strokovno napako. Zavrnilne odločbe so temeljile na izvedenskih mnenjih invalidskih komisij, le-ta pa na razpoložljivi medicinskih in delovni dokumentaciji.
ZSDP člen 4, 38, 39, 40, 41, 43. ZUTPG člen 1, 2, 3, 3/1, 9/6.
nadomestilo za nego otroka – odmera – najvišja odmera
Ker je višina nadomestila za nego in varstvo otroka omejena na 2,5-kratnik vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami, se tožnici, katere 100 % osnova za odmero nadomestila (to je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust) presega zgornjo mejo bruto nadomestila, odmeri v 2,5-kratniku vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami. Tožbeni zahtevek na odmero v višini 100 % osnove je zato neutemeljen.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člena 5, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – soprispevek – nezgoda na smučišču – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Pri ugotavljanju tožnikovega soprispevka je treba tehtati na eni strani krivdno odgovornost prve toženke, ker ni izvajala vseh potrebnih ukrepov za varnost tožnika pri opravljanju svojega dela (kljub temu da je dopuščala, da so se vzdrževalci do naprav pripeljali na smučeh, ni ocenila tveganj, ki nastanejo pri uporabi smučarske opreme), ter na drugi strani pomen in težo tožnikovega nepremišljenega ravnanja (odprt ali slabo zaprt smučarski čevelj), s katerim se je izpostavil nevarnosti, da pride do nezgode in s katerim je po presoji pritožbenega sodišča prispeval k nastanku škode. Ob upoštevanju navedenega, pravilna uporaba materialnega prava narekuje takšno razmejitev odgovornosti, po kateri je pretežni del, to je sedemdeset odstotkov na strani prve toženke, na tožnikovi strani pa je trideset odstotkov odgovornosti za nastalo škodo.
ZPIZ-1 člen 94, 390, 391, 397, 446. ZUP člen 7, 7/2, 7/4, 138, 138/1. ZDR člen 102, 103, 116, 116/1. ZPP člen 182.
nadomestilo za čas čakanja – nadomestilo za invalidnost
Ker ZPIZ-1 ne ureja več pravice do nadomestila za čas čakanja, je sodišče prve stopnje neutemeljeno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku in tožniku to pravico priznalo, zaradi česar o podrednem zahtevku na priznanje pravice do nadomestila za invalidnost kot pravici po ZPIZ-1 sploh še ni odločalo.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 42, 42/1, 42/1-6, 42/3. ZPIZ člen 43, 46, 46/1, 46/1-3, 46/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDSS-1 člen 61, 62. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (1983) člen 19. Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (1990) člen 5, 5/1.
pokojninska osnova – trgovinski boni – prejemek v naravi
Trgovinski boni se kot prejemek v naravi vštejejo v pokojninsko osnovo pod pogojem, da so del plače in da so od njih plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker sodišče ni ugotovilo, ali so bili prispevki od trgovinskih bonov, ki so bili tožniku plačani kot del plače, plačani v stečajnem postopku zoper tožnikovega delodajalca in v kakšnem obsegu, je dejansko stanje glede pogoja plačila prispevkov ostalo nerazjasnjeno.
Ker je taksna obveznost nastala že 30. 6. 2010, okoliščina, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ne vpliva na tožnikovo taksno obveznost, ker velja sedanji peti odstavek 11. člena ZST-1 šele od 1. 1. 2011.
ZPP člen 28, 28/4, 291, 291/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrženje tožbe – pravni interes – pravica do izjave
Kljub pripombam pooblaščenca tožnika, da nima možnosti izjave glede listin, ki bodo v spis predložene naknadno, je sodišče prve stopnje po zaključku obravnave pridobilo nove listine in na njih oprlo svojo odločitev, ne da bi se tožnik izrecno odpovedal obravnavanju teh listinskih dokazov. S takšnim postopanjem je sodišče tožniku odvzelo možnost, da se izjavi o vseh pravno relevantnih dejstvih in dokazih nasprotne stranke.
Čeprav prvi odstavek 131. člena ZDR izrecno ne določa, da se delavec regresu za letni dopust ne more odpovedati, iz njegovega besedila vendarle ne izhaja, da bi se mu bilo mogoče odpovedati. Iz same vsebine navedene pravice in dejstva, da je zakonodajalec to predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se tej pravici delavec ne more odpovedati, saj bi bilo navedeno v nasprotju s smislom te zakonsko določene pravice.
Za odločitev ni pomembno, ali je prodajalec (prva tožena stranka) obvestil kupca (drugo toženo stranko), da je bil predkupni upravičenec (tožnici) seznanjen s predkupno pravico, pač pa, ali je predkupni upravičenec imel objektivno možnost skladno z zakonom izjaviti, da bo predkupno upravičenje izkoristil.
Ustna seznanitev tožnic s splošno namero prve tožene stranke po prodaji dela nepremičnine, četudi je bila višina kupnine že znana in ne da bi bili tožnicama znani drugi pogoji prodaje, ne predstavlja zakonsko predpisane ponudbe ne po obliki in ne po vsebini.
Tožba se v delu, ki se nanaša na razveljavitev razpisa za prosto delovno mesto podsekretarja v projektni enoti in da se toženi stranki naloži ponovna izvedba celotnega postopka, zavrže, saj za takšen zahtevek tožnika kot neizbranega kandidata ZDR ne predvideva sodnega varstva. V skladu z določbo petega odstavka 204. člena ZDR je neizbranemu kandidatu dopuščeno sodno varstvo le v primeru, če takšen kandidat meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. Sodno varstvo lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – plačilni nalog
Glede na ureditev v 17. čl. Uredbe ES o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov št. 805/2004 so minimalni standardi za postopke v nespornih zadevah upoštevani takrat, ko (aplicirano na konkreten primer) so zapisi v sklepu o plačilnem nalogu jasni v tolikšni meri, da bi bila tožena stranka, v kolikor bi se po njih ravnala, lahko uspešna s pravnim sredstvom zoper izdani plačilni nalog, če bi ga uveljavljala, in ali so jasno in konkretno navedene posledice neuveljavljanja pravnega sredstva zoper izdani plačilni nalog.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3. ZPP člen 343, 343/1, 352. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7-2.
nagrada stečajnega upravitelja – osnova za izračun nadomestila – nagrada od razdelitvene mase – najboljši pogoji za poplačilo upnikov – pravni interes – zavrženje pritožbe
Ureditev, po kateri stečajnemu upravitelju pripada nagrada od razdelitvene, ne pa vnovčene stečajne mase, sili stečajnega upravitelja k skrajnemu spoštovanju enega temeljnih načel stečajnega postopka, to je zagotavljanje najboljših pogojev za poplačilo upnikov.
ZDR člen 42. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 43.
plačilo za delo – plača – obveznost plačila - zavarovalni zastopnik – provizijski sistem – osnovna plača – mesečni plan – stimulacija – plačilo iz naslova uspešnosti
Tožnik je bil zavarovalni zastopnik. Njegova plača je bila, kar izhaja iz 8. člena tožnikovih pogodb o zaposlitvi, sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, stroškov dela iz naslova obiskov strank na terenu ter dela plače na podlagi stimulacije. Postavljen mesečni plan je bil določen. Tako je bil tožnik do osnovne plače upravičen v primeru doseganja mesečnega plana, do plačila iz naslova uspešnosti pa le pri preseganju plana.