izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. V izpodbijani izredni odpovedi je namreč tožniku neutemeljeno očitala, da kot vodja vrtnega centra po seznanitvi z dogodkom (da je delavec po zaključku popoldanske izmene prikril blagajniški manjko) ni sprejel nikakršnih ukrepov, s čimer naj bi preprečil, da bi razčistili dejansko stanje dogodka (očitala mu je zlasti, da ni obvestil ne delodajalca, ne policije, da ni zaščitil videoposnetka nadzorne kamere, da od delavca ni sprejel ponudbe o poravnavi škode, prav tako tega ni premestil na drugo delovno mesto).
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3. ZPP člen 343, 343/1, 352. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7-2.
nagrada stečajnega upravitelja – osnova za izračun nadomestila – nagrada od razdelitvene mase – najboljši pogoji za poplačilo upnikov – pravni interes – zavrženje pritožbe
Ureditev, po kateri stečajnemu upravitelju pripada nagrada od razdelitvene, ne pa vnovčene stečajne mase, sili stečajnega upravitelja k skrajnemu spoštovanju enega temeljnih načel stečajnega postopka, to je zagotavljanje najboljših pogojev za poplačilo upnikov.
URS člen 26. ZPIZ-1 člen 276, 276/1. OZ člen 131, 148, 148/1. ZOR člen 154, 172, 172. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212.
odškodnina
Čeprav so bile v sodnem postopku zavrnilne odločbe toženca odpravljene in je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo lažje delovno mesto, ni podana odškodninska odgovornost toženca za zatrjevano premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ker mu ni mogoče očitati, da je ravnal malomarno z nezadostno mero strokovne skrbnosti in da je napravil strokovno napako. Zavrnilne odločbe so temeljile na izvedenskih mnenjih invalidskih komisij, le-ta pa na razpoložljivi medicinskih in delovni dokumentaciji.
Tožnik, ki opravlja odvetniško dejavnost s polovico delovnega časa in mu je že bila priznana pravica do starostne pokojnine, ima pravico do delne pokojnine.
Presoja potrebnosti izdatkov izvršitelja (v razmerju do dolžnika) ni črno-bela presoja, marveč je treba zmeraj izhajati iz posebnosti oz. specifičnosti konkretnega primera, upoštevaje ob tem tudi, da namen prisilne izvršbe ni v tem, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi izdatki.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 366. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
sodnik pristojnega sodišča – višji pravosodni svetovalec
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je izdala višja pravosodna svetovalka, pri čemer pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi moral o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (oziroma o ugovoru po izteku roka) odločati sodnik posameznik pristojnega sodišča prve stopnje.
Tožba se v delu, ki se nanaša na razveljavitev razpisa za prosto delovno mesto podsekretarja v projektni enoti in da se toženi stranki naloži ponovna izvedba celotnega postopka, zavrže, saj za takšen zahtevek tožnika kot neizbranega kandidata ZDR ne predvideva sodnega varstva. V skladu z določbo petega odstavka 204. člena ZDR je neizbranemu kandidatu dopuščeno sodno varstvo le v primeru, če takšen kandidat meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. Sodno varstvo lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076404
ZPP člen 155, 243, 243/4, 458, 458/1. OZ člen 243, 243/4, 468, 468/2. Odvetniška tarifa tarifna številka 39.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – odškodninska odgovornost – stroški postopka – potrebni stroški – potni stroški odvetnika – odvetnik izven območja sodišča – poročilo stranki – konferenca s stranko
Ob upoštevanju dejstva, da ima tožena stranka sedež na območju sodišča in je angažirala odvetnika izven tega območja, pri tem pa ne gre za zahtevnejši primer ali zadevo zaupnejše narave, stroški nastali iz naslova odsotnosti odvetnika iz pisarne v času poti in potni stroški niso potrebni stroški.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo tudi stroške konference s stranko in končnega poročila stranki, saj ne gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 42, 42/1, 42/1-6, 42/3. ZPIZ člen 43, 46, 46/1, 46/1-3, 46/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDSS-1 člen 61, 62. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (1983) člen 19. Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (1990) člen 5, 5/1.
pokojninska osnova – trgovinski boni – prejemek v naravi
Trgovinski boni se kot prejemek v naravi vštejejo v pokojninsko osnovo pod pogojem, da so del plače in da so od njih plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker sodišče ni ugotovilo, ali so bili prispevki od trgovinskih bonov, ki so bili tožniku plačani kot del plače, plačani v stečajnem postopku zoper tožnikovega delodajalca in v kakšnem obsegu, je dejansko stanje glede pogoja plačila prispevkov ostalo nerazjasnjeno.
Po določilih Splošnih pogojev se odbitna franšiza oziroma soudeležba zavarovanca odšteje od dajatve zavarovalnice pred odbitkom soudeležbe, dajatev zavarovalnice pa znaša največ toliko, kolikor znaša zavarovalna vsota, saj Splošni pogoji tudi določajo, da mora zavarovalnica plačati obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Zato se v primeru, ko dejanska skupna škoda presega višino zavarovalne vsote, odbitna franšiza odšteje od zavarovalne vsote.
ZDR člen 42. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 43.
plačilo za delo – plača – obveznost plačila - zavarovalni zastopnik – provizijski sistem – osnovna plača – mesečni plan – stimulacija – plačilo iz naslova uspešnosti
Tožnik je bil zavarovalni zastopnik. Njegova plača je bila, kar izhaja iz 8. člena tožnikovih pogodb o zaposlitvi, sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, stroškov dela iz naslova obiskov strank na terenu ter dela plače na podlagi stimulacije. Postavljen mesečni plan je bil določen. Tako je bil tožnik do osnovne plače upravičen v primeru doseganja mesečnega plana, do plačila iz naslova uspešnosti pa le pri preseganju plana.
ZFPPIPP člen 333, 333/1, 341, 341/6, 341/6-1. OZ člen 293.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pravočasno plačilo varščine – nakazilo varščine – potek roka za oddajo ponudb
Glede na to, da plačilo varščine ni obveznost, pač pa dejanje, s katerim ponudnik navzven pokaže svoj kontrahirni namen, določila 293. člena OZ ni mogoče uporabiti za presojo pravočasnosti plačila varščine.
Pogoj, da so v izbirnem postopku varovana formalna pravila, je izpolnjen že zato, ker je bila varščina nakazana pred potekom roka za oddajo ponudb, sredstva pa so na račun stečajnega upravitelja prispela dan pred odpiranjem ponudb. V taki situaciji pa je izbira najboljšega ponudnika odvisna le še od najvišje ponudbe.
Ob sicer pomanjkljivi zakonski ureditvi, se pri ugotavljanju uspeha strank v individualnem delovnem sporu, kljub spremembi tožbe (višanju tožbenega zahtevka), upošteva vrednost spornega predmeta glede katerega se je vodil pretežni del postopka.
okoljska dajatev – odpadne komunalne vode - plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih komunalnih voda – javno vodovodno omrežje
Obveznost plačevanja okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda neposrednih povzročiteljev teh voda ni bila pogojevana z načinom oskrbe le-teh s pitno vodo preko javnega vodovodnega omrežja.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – dokazna ocena – vzročna zveza
Tožnica na delu pri toženi stranki ni padla zaradi mokrih in spolzkih tal, temveč zaradi slabosti, zato tožena stranka ni odgovorna za tožničin padec, posledično pa tudi ne za škodo, ki je tožnici ob padcu nastala.
Iz predloga je razvidno, da noben predmet, ki je predmet prodaje, niti likvidacijska vrednost te opreme skupaj ne dosega zneska 15.000,00 EUR. Zato je neutemeljeno pritožbeno naziranje, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti „licitacijo glede posameznih kosov opreme“.
prenehanje delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – razveljavitev sporazuma – napaka volje
Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz utemeljenega razloga (tožnikov izostanek z dela v določenem obdobju po zaključenem bolniškem staležu).
Tožnik tako pri podaji vloge za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi kot tudi pri sklenitvi tega sporazuma ni bil niti v bistveni zmoti niti prevari, zato ni podlage za razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – kmetijska dejavnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju glede na svoje zdravstveno stanje (imela je ortopedske težave) zmožna za svoje delo kmeta, ni upravičena do bolniškega staleža.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 187, 187/2, 203, 203/1. Zakon o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (1983) člen 11, 11/1.
sorazmerni del starostne pokojnine
Ker je bil tožnik, ki je hrvaški državljan, v spornem obdobju od leta 1988 do leta 1992 v delovnem razmerju v organizaciji oziroma podjetju na Hrvaškem, ki je bilo zavezanec za plačilo prispevkov pri hrvaškem zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre za dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ki jo je po Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško mogoče upoštevati le pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne pa, kot neutemeljeno uveljavlja tožnik, pri odmeri njenega sorazmernega dela.