odškodnina - plačilo razlike v plači – direktor – razveljavitev razpisa za delovno mesto direktorja – napaka pri izbiri – nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja
Tožnica je bila izbrana na funkcijo direktorice in je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za opravljanje funkcije direktorice. Po pravnomočni sodni odločitvi, v kateri je bilo ugotovljeno, da tožnica ni izpolnjevala vseh razpisnih pogojev, je tožnica s toženo stranko sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec direktorja. V tem sporu zahteva plačilo iz naslova razlike v plači kot odškodnino med plačo, ki jo je prejemala za delovno mesto direktorica in podpisano pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec direktorja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnici odškodnina po določilu tretjega odstavka 117. člena OZ ne pripada. Tožena stranka je namreč pokazala vso potrebno skrbnost in ji ni mogoče očitati najmanjše krivde za napako pri izbiri tožnice kot direktorice.
nadomestilo plače - regres za letni dopust - sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - odpoved pravici - samostojni podjetnik - izbris iz registra
Okoliščina, da je bil toženec kot samostojni podjetnik posameznik izbrisan iz sodnega registra, ne vpliva na njegovo legitimacijo v individualnem delovnem sporu, saj gre v vsakem primeru za fizično osebo, ki za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Odpoved pravici, ki je zakonsko določena in ki je osnova za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja kot javnih dajatev, s katerimi se zbirajo sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb (pravici do regresa za letni dopust in do nadomestila plače v času upravičene odsotnosti od dela), ni veljavna, če zakon takšne možnosti posebej ne dopušča.
ZDSS-1 člen 28, 28/4. ZPP člen 183, 183/3282, 282/5. OZ člen 311, 364. ZDR člen 42.
plača - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo - odločanje na podlagi stanja spisa – pobotni ugovor – stvarna pristojnost – pripoznava dolga – obveznost plačila
Kadar ne obstajajo materialnopravne predpostavke za pobot, sodišče o njegovi zavrnitvi ne odloči v izreku, pač pa v izreku le ugodi tožbenemu zahtevku tožnika, razloge za zavrnitev pobotnega ugovora pa navede v obrazložitvi sodbe.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavci – posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Posebno pravno varstvo pred odpovedjo starejših delavcev ni absolutno. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Ob navedenem je tožnici ponudila nadaljevanje delovnega razmerja pod spremenjenimi pogoji in ji ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ki pa je tožnica ni sprejela. Glede na navedeno je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZObr člen 5, 88, 88/1, 88/3, 88/6. ZTP člen 2. ZDR člen 75, 75/1, 75/1-7. ZJU člen 154, 154/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – varnostni zadržek – vojak – vojaška oseba – poklicno delo na obrambnem področju – sklenitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi – posebni pogoji
Tožnik je neutemeljeno prejemal stroške prevoza na delo in z dela. Tožena stranka mu je zato vročila ugotovitveni sklep, s katerim mu je enostransko odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi obstoja varnostnega zadržka. Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi 6. odstavka 88. člena ZObr, ki določa, da delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obrambnem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja (gre za poseben institut s področja delovnega prava, ki velja za delavce na obrambnem področju). Definicija pojma varnostni zadržek izhaja iz 9. točke 2. člena ZTP - varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo dvomi o zanesljivosti in lojalnosti osebe, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, pri čemer mora iti po 10. alinei navedenega člena za ogrožanje vitalnih interesov države in ogrožanje njene ureditve, neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti, ozemeljske celovitosti in obrambne sposobnosti. Za ugotovitev zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ne zadošča že ugotovitev utemeljenosti suma, da je tožnik neutemeljeno uveljavljal in prejemal stroške prevoza na delo in z dela, tožena stranka bi morala tudi dokazati, da mu zaradi njegovega ravnanja ni mogoče več zaupati. Glede na konkretno ravnanje in obnašanje je torej bistven dvom v njegovo zanesljivost in lojalnost.
odpravnina – regres za letni dopust – nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - zamudna sodba
Tožnik letnega dopusta v posameznih letih ni izkoristil, razlogi za neizkoriščen letni dopust pa so na strani tožene stranke, saj mu koriščenja dopusta ni omogočila, kar pomeni, da dopust ni bil izkoriščen iz razlogov, ki jih je zakrivila tožena stranka. Glede na navedeno je tožnikov zahtevek iz naslova plačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust utemeljen.
sprememba tožbe – sklepčnost predloga za spremembo tožbe
V predlogu za spremembo tožbe tožeča stranka ni navedla prav nobenih konkretnih dejstev, ki bi to spremembo utemeljevala, niti ni priložila dokazov. Navedba relevantnih dejstev pa je seveda obvezna sestavina (tudi) predloga za spremembo tožbe. Ker takšnih trditev sploh ni bilo, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno tožečo stranko pozivati k dopolnitvi (neobstoječih trditev).
delno plačilo – delni umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo le, da se izvršba ustavi za plačani znesek, stvar nadaljnjega postopka pa je, ali bi sodišče prve stopnje štelo, da je terjatev v celoti poplačana in izvršbo ustavilo.
ZGD-1 člen 268. ZGD člen 250. OZ člen 3, 82. ZDR člen 72.
odpravnina - razrešitev člana uprave - imenovanje in odpoklic uprave - prosto urejanje obligacijskih razmerij - uporaba določil in razlaga spornih določil - razlaga pogodb - poslovodna oseba
Ker gre za pogodbeno dogovorjeno pravico do odpravnine člana uprave v pogodbi pa med utemeljenimi razlogi za odpoklic, zaradi katerih članu uprave odpravnina ne pripada, ni naveden tudi poslovno - ekonomski razlog, je tožnik do odpravnine upravičen.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – soprispevek – odmera višine odškodnine – pravice in dolžnosti delavcev
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju svojega dela, ko je z električno palico usmerjal konja v boks, kjer naj bi bil usmrčen, pri čemer ga je le-ta z zadnjo nogo močno brcnil v desno roko in ga poškodoval. Tožnik ni bil seznanjen s pravilnim opravljanjem dela, saj tožena stranka ni dokazala, da bi tožnika napotila na teoretično in praktično usposabljanje in preizkus usposobljenosti za varno delo, niti ni dokazala, da ga je za konkretno delo kako drugače ustrezno usposobila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da tožnik k škodnemu dogodku ni prispeval.
OZ člen 131, 131/1. ZT-1 člen 2. ZVZD člen 5, 6. ZZasV člen 59.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu – trgovinska dejavnost – varovanje
Tožnica (trgovka) od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi telesne poškodbe, ki ji je nastala pri preprečitvi tatvine v trgovini. Pri opravljanju trgovinske dejavnosti tveganje za nastanek škode ni večje od običajnega in pri njej nevarnosti ne presegajo tistih, ki so jim ljudje izpostavljeni pri običajnih vsakodnevnih opravilih. Delo trgovke in blagajničarke, ki opravlja delo v okviru te dejavnosti ni nevarno delo, zaradi katerega bi bila tožnica izpostavljena večjim nevarnostim od običajnih.
Veljavni predpisi ne dajejo podlage za sklepanje, da bi opravljanje trgovinske dejavnosti, kljub dejstvu, da prodajalke vsakodnevno prihajajo v stik s strankami, med katerimi je tudi nezanemarljiv odstotek tatov, delodajalcu (trgovskemu podjetju) narekovalo posebno varovanje. Zato delodajalcu ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – ukinitev delovnega mesta – sodno varstvo – prostovoljna nagrada za uspešnost – porodniški dopust – trpinčenje na delovnem mestu – varovanje dostojanstva delavca pri delu
Sprememba organizacije dela, tako da se ukine vodilno delovno mesto, pri čemer del nalog prevzame predsednik uprave, del nalog pa se opravlja na hierarhično nižjem delovnem mestu svetovalca, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
vrnitev preveč plačane sodne takse - umik tožbe – narok za glavno obravnavo
ZST-1 v tarifni številki 1112 ne veže plačila nižje takse po količniku 1,00 na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, pač pa na to, ali je sodišče prve stopnje razpisalo narok za glavno obravnavo, preden je bila tožba umaknjena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zavrženje tožbe – prekluzivni rok – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Uveljavljanje odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja denarne terjatve v smislu določila 4. odstavka 204. člena ZDR, saj je vezano na izpodbijanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v prekluzivnih rokih iz 3. odstavka 204. člena ZDR.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo naroka – vstop v sodno stavbo – poostren varnostni pregled – sprememba ustaljene prakse
Zaradi ustaljene drugačne prakse zgolj možnost pregleda po predpisanem postopku na podlagi veljavne zakonodaje še ne pomeni, da je dolžan pooblaščenec upoštevati to možnost in posledično trpeti postopkovne posledice, ki nastanejo zaradi zakasnelega pristopa na narok. Odredba tistega dne je spremenila predhoden način ravnanja varnostnikov ob vstopu obiskovalcev v sodno zgradbo. Iz tega razloga je za presojo opravičljivosti zamude pomembno, v kakšnem obsegu se je pred tem dnem izvajalo varovanje.
Tožba se v delu, ki se nanaša na razveljavitev razpisa za prosto delovno mesto podsekretarja v projektni enoti in da se toženi stranki naloži ponovna izvedba celotnega postopka, zavrže, saj za takšen zahtevek tožnika kot neizbranega kandidata ZDR ne predvideva sodnega varstva. V skladu z določbo petega odstavka 204. člena ZDR je neizbranemu kandidatu dopuščeno sodno varstvo le v primeru, če takšen kandidat meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. Sodno varstvo lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca.
ZFPPIPP člen 333, 333/1, 341, 341/6, 341/6-1. OZ člen 293.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pravočasno plačilo varščine – nakazilo varščine – potek roka za oddajo ponudb
Glede na to, da plačilo varščine ni obveznost, pač pa dejanje, s katerim ponudnik navzven pokaže svoj kontrahirni namen, določila 293. člena OZ ni mogoče uporabiti za presojo pravočasnosti plačila varščine.
Pogoj, da so v izbirnem postopku varovana formalna pravila, je izpolnjen že zato, ker je bila varščina nakazana pred potekom roka za oddajo ponudb, sredstva pa so na račun stečajnega upravitelja prispela dan pred odpiranjem ponudb. V taki situaciji pa je izbira najboljšega ponudnika odvisna le še od najvišje ponudbe.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 42, 42/1, 42/1-6, 42/3. ZPIZ člen 43, 46, 46/1, 46/1-3, 46/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDSS-1 člen 61, 62. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (1983) člen 19. Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (1990) člen 5, 5/1.
pokojninska osnova – trgovinski boni – prejemek v naravi
Trgovinski boni se kot prejemek v naravi vštejejo v pokojninsko osnovo pod pogojem, da so del plače in da so od njih plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker sodišče ni ugotovilo, ali so bili prispevki od trgovinskih bonov, ki so bili tožniku plačani kot del plače, plačani v stečajnem postopku zoper tožnikovega delodajalca in v kakšnem obsegu, je dejansko stanje glede pogoja plačila prispevkov ostalo nerazjasnjeno.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33, 203, 203/1, 228. ZMEPIZ člen 47, 47/4, 48, 48/2, 50, 50/1.
lastnost zavarovanca – samozaposlena oseba
Tožnik ima lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposlena oseba od 1. 1. 2002 dalje, za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 pa je potrebno najprej ugotoviti, ali je v tem obdobju njegova osnova dosegla najmanj znesek minimalne plače, saj se le v tem primeru v obvezno zavarovanje vključi kot samozaposlena oseba.
Tožnik je v bivalnem prostoru pil pivo, s čimer je kršil hišni red, ki prepoveduje vnašanje in uživanje alkohola v bivalno namestitvenih prostorih, kar je težja kršitev vojaške discipline, ki jo ZObr v 6. točki četrtega odstavka 57. člena opredeljuje kot odklonitev, neizvršitev ali nepopolno izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja, za katera je bila tožniku utemeljeno izrečena denarna kazen v višini 5% mesečne plače.