Pisno opozorilo in spoštovanje roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR predstavlja procesno predpostavko za vložitev tožbe zaradi varstva delavčeve pravice. Če ta ni izpolnjena, se tožba zavrže.
Rok 30 dni iz določbe 2. odst. 204. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljševati niti s sporazumom med strankama.
nagrada za postopek – prijava terjatve iz naslova stroškov postopka v stečajnem postopku – stroški zaradi uveljavljanja terjatve v sodnem postopku – čas nastanka nagrade
Tožeča stranka je pooblastila odvetnika J. K. za zastopanje v tej pravdni zadevi šele tekom pravdnega postopka. Priglašeni stroški tožeče stranke namreč vsebujejo nagrado odvetniku J. K. za redni postopek. Ta je nastala po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo v plačilo tudi te stroške.
OZ člen 393, 393/2. Odlok o oskrbi z vodo člen 25.
sklepčnost – solidarna obveznost – deljiva obveznost – oskrba z vodo – dobava vode
Ker v konkretnem primeru štirideset uporabnikov vode iz istega priključka ni sklenilo dogovora v smislu 25. člena Odloka o oskrbi z vodo, lahko upravljalec od njih terja plačilo dolgovane obveznosti tako, da jo porazdeli na štirideset enakih delov in od vsakega terja le del obveznosti, ki odpade nanj.
Solidarna obveznost se ne domneva, pač pa mora biti kot taka izrecno opredeljena v tožbenemu zahtevku in nato tudi v izreku sodbe. Ker ni, je obveznost iz obravnavane tožbe deljiva obveznost.
Za pravni učinek toženčeve pobotne izjave zadostuje že sama izjava, ne da bi bilo potrebno soglasje tožeče stranke. Za učinek pobotne izjave tudi ni potreben izkaz sprovedbe pobota v toženčevih poslovnih knjigah.
odgovornost imetnika živali – privolitev oškodovanca v nastanek škode – deljena odgovornost – opustitev varstva mladoletnika – odmera nepremoženjske škode
Ni mogoče govoriti, da so starši pristali v nastanek škode s tem, ko so dopustili, da se je otrok odšel igrat k sosedom – imetnikom psa. Običajno je bilo, da se je mladoletni tožnik hodil igrat k tožencem, toženčevi otroci pa v hišo staršev oziroma starih staršev mladoletnega tožnika. Nikakor ni mogoč zaključek, da so s tem starši privolili v kršitev pravice in se tudi odpovedali pravici do uveljavljanja zahtevka zaradi kršitve. Samo s tem, ko so dovolili, da se je šel otrok igrat k sosedovim, lastnikom psa, tudi niso opustili varstva mladoletnika, ki bi kakorkoli prispevalo k nastanku škode.
ZZK-1 člen 120, 120/2. ZNP člen 37. ZPP člen 362, 365, 365-3.
stranka zemljiškoknjižnega postopka – pravna oseba javnega prava
Razlika med označitvijo vložnika ugovora in vložnika pritožbe, za katero sodišče šteje, da je v njej pritožnica pravilno označena, je le v tem, da je v pritožbi pripis „Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Ljubljana“ v oklepaju. Zato je v zadevi ključnega pomena, da je na koncu obeh pravnih sredstev kot vložnik navedena Republika Slovenija. Obe pravni sredstvi sta vloženi po Državnem pravobranilstvu, ki zastopa pred sodišči državo in tiste državne organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe. Davčni urad ni pravna oseba in ni razloga, da bi ga v postopku, če bi res ta bil stranka zemljiškoknjižnega postopka, zastopalo Državno pravobranilstvo.
ničnost pogodbe – sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe – trajna blodnjava motnja – celovita dokazna ocena – oderuška pogodba – subjektivni in objektivni element oderuške pogodbe
Tožniku v spornem obdobju poslovanja sposobnost formalno ni bila odvzeta, vendar to še ne pomeni, da je bil v konkretnem trenutku sposoben razsojati, to je razumeti pomen svojih dejanj in skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi in v zvezi s tem pravnoveljavno izraziti svojo voljo. Dokazno breme za dokaz resničnosti trditev o nesposobnosti za razsojanje je na tožniku. Tožnik je v predmetni zadevi uveljavljal ničnost (neveljavnost) kupoprodajne pogodbe, ki jo je s tožencem sklenil 30.5.1995, na dveh pravnih podlagah. Najprej je trdil, da v času sklenitve pogodbe zaradi svoje duševne bolezni ni bil sposoben oblikovati in izraziti svoje prave volje, zato pogodba sploh ni mogla nastati.
Res je, da člen 83 SPZ lastniku nepremičnine daje pravico odstraniti veje, kar ne izključuje sodnega varstva, v kolikor za to obstoja utemeljena podlaga. Vendar pa ni na mestu postavitev negatornega zahtevka in naložitev lastniku drevesa, da on odstranjuje veje, saj to ni v skladu s ciljem in smernicami člena 83 SPZ, tudi glede na historični prikaz tovrstne ureditve. Dejstvo je, da do uveljavitve SPZ vprašanje odstranitve vejevja rastočega drevesa na sosednji nepremičnini ni bila urejeno s pozitivnimi predpisi, saj so se uporabljala pravna pravila ODZ, ki so enako dajala lastniku sosednje nepremičnine pravico, da to vejevje odstrani. Sodna praksa pa je v bistvu vpeljala enako ureditev, kot je bila pozneje uzakonjena v SPZ. Izjemoma dovoljena oblika samopomoči v tej smeri je v bistvu težila k cilju čim manjšega poglabljanja konfliktnih odnosov med lastnikoma sosednjih nepremičnin. Zato pa se je tudi uveljavilo stališče, da je treba predvsem težiti k temu, da lastnik nepremičnine sam odstrani veje sosednjega drevesa v njegovem zračnem prostoru, v kolikor na poziv tega ne stori lastnik sosednje nepremičnine, izjemoma pa lahko uveljavlja tudi sodno varstvo, če ga lastnik sosednje nepremičnine pri možnosti odstranitve vej kakorkoli ovira. Vendar pa v tem primeru ne more postaviti že navedenega zahtevka v obliki negatorne tožbe z naložitvijo tovrstne obveznosti lastniku sosednje nepremičnine, ampak lahko toži le na dopustitev, da sam odstrani veje. Tako se tudi ohranja uravnoteženost obeh pravic lastnikov sosednjih nepremičnin, na eni strani zaščita lastninske pravice lastnika nepremičnine, na katerem raste drevo in na drugi zaščita sosednjega lastnika, ki ima pravico do varstva zračnega prostora nad nepremičnino. V primeru potrebe po pravnem varstvu je torej lastniku nepremičnine, ki želi odstraniti veje s sosednjega drevesa v zračnem prostoru nad svojo nepremičnino, pa mu sosed to onemogoča ali otežuje, dana možnost, da s tožbo zahteva nasproti lastniku sosednje nepremičnine, da odstranitev vej dopusti.
pobotni ugovor – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru – izrek sodbe
O terjatvi, ki se uveljavlja z ugovorom zaradi pobota, mora sodišče prve stopnje odločiti. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi o pobotnem ugovoru ni odločilo, saj iz izreka sodbe to ne izhaja.
postopek zavarovanja s predhodno odredbo - menica - bianco menica - pooblastilo za izpolnitev - domneva nevarnosti - učinki pravnomočnosti
V okviru materialnopravne presoje, ali listina izpolnjuje pogoje za menico, je treba v primeru bianko menic vendarle izključiti morebitno zlorabo danega pooblastila.
Če pooblastilo za izpolnitev menice ni oblično, se pač preizkuša samo menica. Če pa je pooblastilo za izpolnitev oblično, je treba že v postopku zavarovanja preveriti, ali je menica izpolnjena v skladu s pooblastilom. Preizkus se omeji izključno na medsebojno skladnost zapisanega (v menici in pooblastilu).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zamudne obresti - soprispevek - tretji - solidarna odgovornost
Odškodnina za nepremoženjsko škodo (četrti odstavek 154. člena OZ).
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZDDV-1 člen 33, 33/1.
davek na dodano vrednost – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda s plačilom – predpravdni stroški – zmotna uporaba materialnega prava – podjemna pogodba – plačilo za opravljeno delo
Ker v skladu s prvim odstavkom 33. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko pri ugotavljanju višine tožencu utemeljeno zaračunane vrednosti po tožniku izvedenih del DDV ni upoštevalo in ga po izvedencu izračunani vrednosti del ni prištelo.
URS člen 156. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 47, 103. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1.
nagrada upravitelja – maksimiranje nadomestil upravitelja – pravično plačilo – obseg opravljene storitve – cilj stečajnega postopka – zahteva za oceno ustavnosti
Ko zakon določa okvir plačila, mora biti zagotovljeno, da je to plačilo pravično glede na vloženo delo, prav tako pa tudi, da mora biti plačilo v določenem sorazmerju z obsegom opravljene storitve. Ob tem pa ne gre spregledati, da je v stečajnih postopkih primarno potrebno zagotoviti poplačilo upnikov in to v čim večjem deležu, kar pomeni, da so prej našteta izhodišča omejena s cilji stečajnih postopkov. Odmerjeno nadomestilo upravitelja namreč neposredno vpliva na višino stečajne mase, ki bo po izplačilu nadomestila upravitelju ostala za razdelitev upnikom.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo samo v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave. V kolikor sodišče pri tej vrednostni oceni takšnega neskladja ne zazna, mora zakonsko normo uporabiti, četudi se pritožnik sklicuje na njeno protiustavnost.
ustavitev postopka – izostanek z naroka tožeče stranke – sodba na podlagi stanja spisa – nasprotovanje umiku tožbe
Sodišče v primeru, če se samo tožena stranka udeleži kasnejšega naroka, samoiniciativno ne odloča o tem, ali bo in na kakšen način nadaljevalo s postopkom. Samo, če bi obstajali razlogi za sum, da je tovrstno razpolaganje tožene stranke (opustitev vložitve predloga za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa) v nasprotju z moralnimi pravili, bi sodišče lahko njenega razpolaganja ne priznalo.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - zdrs na spolzkih tleh - rentni zahtevek - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - zastaranje odškodninske terjatve
Tožnik je rentni zahtevek uveljavljal kot izgubo dohodka zaradi invalidske upokojitve v posledici delovne nezgode. Za presojo zastaranja rente kot oblike sukcesivno nastajajoče škode se uporabljajo določbe OZ, zato uporaba 206. člena ZDR v tem odškodninskem sporu ne pride v poštev.
Tožniku je zdrsnilo na spolzkih tleh pri čiščenju čoka (mesarskega tnala). Čiščenje čoka v mesnici ne predstavlja nevarnega dela, saj nima vplivov, ki bi presegli običajne meje tolerance in bi zaradi tega obstajala neobičajno velika možnost, da pogosto in v znatnem obsegu povzroči škodo in te škode kljub zadostni skrbnosti ne bi bilo mogoče vselej preprečiti. Ker je druga toženka zagotovila varne pogoje dela, ni ne njene krivdne ne objektivne odgovornosti za nastanek nezgode. Poškodba je nastala zaradi izključno tožnikovega lastnega napačnega (neskrbnega) ravnanja, ker je v nasprotju z varnostnimi pravili odstranil protizdrsno pohodno podlago in čistil čok tako, da je stal na ploščicah.
vrnitev preveč plačane sodne takse - umik tožbe – narok za glavno obravnavo
ZST-1 v tarifni številki 1112 ne veže plačila nižje takse po količniku 1,00 na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, pač pa na to, ali je sodišče prve stopnje razpisalo narok za glavno obravnavo, preden je bila tožba umaknjena.
ZObr člen 5, 88, 88/1, 88/3, 88/6. ZTP člen 2. ZDR člen 75, 75/1, 75/1-7. ZJU člen 154, 154/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – varnostni zadržek – vojak – vojaška oseba – poklicno delo na obrambnem področju – sklenitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi – posebni pogoji
Tožnik je neutemeljeno prejemal stroške prevoza na delo in z dela. Tožena stranka mu je zato vročila ugotovitveni sklep, s katerim mu je enostransko odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi obstoja varnostnega zadržka. Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi 6. odstavka 88. člena ZObr, ki določa, da delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obrambnem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja (gre za poseben institut s področja delovnega prava, ki velja za delavce na obrambnem področju). Definicija pojma varnostni zadržek izhaja iz 9. točke 2. člena ZTP - varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo dvomi o zanesljivosti in lojalnosti osebe, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, pri čemer mora iti po 10. alinei navedenega člena za ogrožanje vitalnih interesov države in ogrožanje njene ureditve, neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti, ozemeljske celovitosti in obrambne sposobnosti. Za ugotovitev zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ne zadošča že ugotovitev utemeljenosti suma, da je tožnik neutemeljeno uveljavljal in prejemal stroške prevoza na delo in z dela, tožena stranka bi morala tudi dokazati, da mu zaradi njegovega ravnanja ni mogoče več zaupati. Glede na konkretno ravnanje in obnašanje je torej bistven dvom v njegovo zanesljivost in lojalnost.
Storilec bi lahko kljub temu, da po nedokazanih zatrjevanjih zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu ni mogel pridobiti pred iztekom roka za vložitev predloga, vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v zakonsko predpisanem 15-dnevnem roku in ob tem sodišče zaprosil za podaljšanje roka za predložitev zdravniškega spričevala v kontrolnem zdravstvenem pregledu.
nadomestilo plače - regres za letni dopust - sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - odpoved pravici - samostojni podjetnik - izbris iz registra
Okoliščina, da je bil toženec kot samostojni podjetnik posameznik izbrisan iz sodnega registra, ne vpliva na njegovo legitimacijo v individualnem delovnem sporu, saj gre v vsakem primeru za fizično osebo, ki za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Odpoved pravici, ki je zakonsko določena in ki je osnova za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja kot javnih dajatev, s katerimi se zbirajo sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb (pravici do regresa za letni dopust in do nadomestila plače v času upravičene odsotnosti od dela), ni veljavna, če zakon takšne možnosti posebej ne dopušča.