Zgolj enkratna nočitev v stanovanju brez kakršnihkoli osebnih predmetov še ne predstavlja izvajanja posesti, ki mora biti trajna in navzven vidna oblast nad stvarjo.
Upnik je bil v predhodnem izvršilnem postopku vsekakor aktiven, saj je terjatev izterjeval kar devet let. Dolžnik v kasnejšem izvršilnem postopku ne more uspešno nasprotovati pretrganju zastaranja s prvim izvršilnim postopkom, če je bil le-ta neuspešen zaradi okoliščin na strani dolžnika, ker je bila obveznost neizterljiva. Drugačno pravno naziranje bi izenačilo upnika, ki judikatne terjatve predhodno ni izterjeval, z upnikom, ki je obveznost neuspešno izterjeval, kar pa ni pravno vzdržno. Dolžnik neizterljivost neutemeljeno enači z upnikovo opustitvijo nadaljnje izterjave obveznosti smislu tretjega odstavka 34. člena ZIZ, saj upnikovi opustitvi vložitve predloga za dodatno izvršbo ni mogoče pripisati učinka umika predloga za izvršbo iz prvega odstavka 43. člena ZIZ.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070213
ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351, 351/2, 351/3. ZGD-1 člen 7, 8. ZIZ člen 270.
stečajni postopek – postopek zavarovanja denarne terjatve – začasna odredba – aktivna legitimacija – zahtevek zoper osebno odgovornega družbenika – spregled pravne osebnosti – sklepčnost tožbe
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatve niti njihovega zavarovanja zoper osebno odgovornega družbenika in to zgolj za svoj račun, niti v primeru, če bi se izkazalo, da so pri toženi stranki podani pogoji za spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1.
povečanje solastninskega deleža – soglasje solastnikov – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – originarna pridobitev lastninske pravice
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine samo po sebi ne predstavlja spremembe identitete nepremičnine.
Soglasje prvega toženca in njegove pokojne žene za vlaganje ne predstavlja soglasja za spremembo deležev, ki bi nudile podlago za spremembo, z darilno pogodbo določenih solastnih deležev.
Če pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih. Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.
ZDR člen 42. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 123, 123/2.
plača - nadure – delo preko polnega delovnega časa – dodatek za delo preko polnega delovnega časa – stimulacija – kolektivna pogodba - dodatki za posebne obremenitve
Veljavni delovnopravni predpisi ne določajo, da se dodatek za nadurno delo lahko izplačuje v obliki stimulacije.
Za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL je bistveno, kdo je zemljišče ob njegovi uveljavitvi dejansko uporabljal (saj odsotnost posesti praviloma izključuje pravico uporabe).
Pisno opozorilo in spoštovanje roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR predstavlja procesno predpostavko za vložitev tožbe zaradi varstva delavčeve pravice. Če ta ni izpolnjena, se tožba zavrže.
Rok 30 dni iz določbe 2. odst. 204. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljševati niti s sporazumom med strankama.
nagrada za postopek – prijava terjatve iz naslova stroškov postopka v stečajnem postopku – stroški zaradi uveljavljanja terjatve v sodnem postopku – čas nastanka nagrade
Tožeča stranka je pooblastila odvetnika J. K. za zastopanje v tej pravdni zadevi šele tekom pravdnega postopka. Priglašeni stroški tožeče stranke namreč vsebujejo nagrado odvetniku J. K. za redni postopek. Ta je nastala po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo v plačilo tudi te stroške.
najemna pogodba – kavza najemne pogodbe – ničnost ustnih dogovor o odpustu dolga – dogovori v nasprotju z moralo – dogovor med ožje povezanima osebama – načelo vestnosti in poštenja – zastaralni rok
Takšen ustni dogovor o znižanju najemnine, ki ga zastopnik tožeče stranke kot oče sklene brez materialno pravne osnove v korist svojega sina – zastopnika tožeče stranke in s tem očitno ravna v škodo družbe, katere interese bi moral zastopati, pomeni neutemeljeno okoriščanje tožene stranke na račun tožeče stranke in nedvomno nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in moralnim vrednotam družbe kot celote ter je posledično ničen.
Z najemno pogodbo se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno najemnino. Gre za dvostransko vzajemno pogodbo, ki je nujno odplačne narave. Odpust plačevanja najemnine tako pomeni kršitev kavze najemne pogodbe, ki je odplačno zagotavljati možnost rabe stvari in nasprotuje samemu namenu najemne pogodbe.
premestitev na drugo delovno mesto – delodajalec – pooblastilo – pooblastitev – obseg pooblastitve
Tožena stranka tožnika z delovnega mesta inšpektor vodja medobčinskega inšpektorata ni zakonito trajno premestila na delovno mesto inšpektor, saj za to ni imela veljavnega oziroma ustreznega pooblastila preostalih dveh županov.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – udeležba v rehabilitacijskem programu
Po prejemu storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in hkratni predložitvi zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po 79. členu ZVoz določi sodišče na podlagi zdravniškega spričevala enega od treh rehabilitacijskih programov iz 45. člena ZVoz.
izpraznitev stanovanja – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika
Toženci ne izpolnjujejo pogojev za prenos najemnega razmerja po smrti najemnice, ker ob njeni smrti niso bili navedeni v najemni pogodbi kot uporabniki.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – gospodarski spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – nevložitev pritožbe – dvofazni postopek – pravni interes za obravnavanje napovedi pritožbe – zavrženje napovedi pritožbe
Sama napoved pritožbe brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Tožena stranka namreč nima pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
ZZRZI člen 39, 39/2. ZPIZ-1 člen 101, 101/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu – invalidnost- invalid - odškodninska odgovornost delodajalca – diskriminacija – nezgoda pri delu – bistvena kršitev določb postopka - dolžnosti in postopki delodajalca v zvezi z zagotovitvijo pravic delovnega invalida
V kolikor pri delodajalcu obstaja možnost, da delavec - invalid, ob predpostavki nemotenega procesa dela in z doseganjem pričakovanih učinkov dela (brez poslabšanja zdravstvenega stanja), še naprej opravlja delo na istem delovnem mestu, vendar z omejitvijo (v konkretnem primeru dvigovanja bremen nad 5 kg), je delodajalec dolžan delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za isto delovno mesto z omejitvami.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – obnova postopka – razlog za obnovo postopka
S predlogom, da se v obnovljenem postopku zasliši priča, tožnica smiselno uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Vendar pa se v skladu z 2. odstavkom 395. člena ZPP iz tega razloga obnova postopka lahko dovoli samo, če stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati novega dejstva oziroma predlagati novega dokaza, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Tožnica v predlogu za obnovo postopka kaj takšnega ni zatrjevala, v prejšnjem postopku tudi ni predlagala zaslišanje te priče, prav tako v predlogu za obnovo postopka ni navajala razlogov, ki bi jo ovirali pri pravočasni podaji takšnega dokaznega predloga, zato predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
odgovornost imetnika živali – privolitev oškodovanca v nastanek škode – deljena odgovornost – opustitev varstva mladoletnika – odmera nepremoženjske škode
Ni mogoče govoriti, da so starši pristali v nastanek škode s tem, ko so dopustili, da se je otrok odšel igrat k sosedom – imetnikom psa. Običajno je bilo, da se je mladoletni tožnik hodil igrat k tožencem, toženčevi otroci pa v hišo staršev oziroma starih staršev mladoletnega tožnika. Nikakor ni mogoč zaključek, da so s tem starši privolili v kršitev pravice in se tudi odpovedali pravici do uveljavljanja zahtevka zaradi kršitve. Samo s tem, ko so dovolili, da se je šel otrok igrat k sosedovim, lastnikom psa, tudi niso opustili varstva mladoletnika, ki bi kakorkoli prispevalo k nastanku škode.
Za pravni učinek toženčeve pobotne izjave zadostuje že sama izjava, ne da bi bilo potrebno soglasje tožeče stranke. Za učinek pobotne izjave tudi ni potreben izkaz sprovedbe pobota v toženčevih poslovnih knjigah.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prepoved diskriminacije
Tožena stranka ni spoštovala določil 4. odstavka 83. člena ZDR in delavca predhodno ni obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pač pa istočasno, vendar navedeno ne predstavlja kršitve, zaradi katere bi bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.