povečanje solastninskega deleža – soglasje solastnikov – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – originarna pridobitev lastninske pravice
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine samo po sebi ne predstavlja spremembe identitete nepremičnine.
Soglasje prvega toženca in njegove pokojne žene za vlaganje ne predstavlja soglasja za spremembo deležev, ki bi nudile podlago za spremembo, z darilno pogodbo določenih solastnih deležev.
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012 odločilo, da se v petem odstavku 98. člena ZPP razveljavita besedi „tožbo ali“. Ker se po 44. členu ZUstS zakon oziroma del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe zaradi nepredložitve pooblastila pooblaščenke (odvetnice) napačna.
sklep o izvršbi na podlagi menice – sklep o odlogu izvršbe – predhodna odredba – domneva nevarnosti – pravni interes – poprava tožbe – označba stranke
Dejstvo, da je sodišče brez poziva tožeče stranke samo odpravilo pomanjkljivost v označbi tožene stranke, ni vplivalo na zakonitost sklepa.
Odložena izvršitev sklepa o izvršbi, ki je izdan na podlagi menice, ni ovira za zavarovanje terjatve s predhodno odredbo. V času odložene izvršbe postane namreč odločba sodišča začasno neizvršljiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071427
OZ člen 10, 147. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev predvidevanja objektivne možnosti nastanka škode – naeminem laedere - culpa in abstracto - razpravno načelo
Glede na „pravilno“ izvedbo vseh dejavnosti čiščenja v konkretnem primeru bi takšno dejansko stanje lahko utemeljevalo odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke zgolj, če bi bilo mogoče snažilkam očitati opustitev predvidevanja objektivne možnosti nastanka škode, posledično pa opustitev ravnanja, za katerega sicer niso bile zadolžene (oziroma ni bilo posebej predpisano), a je bilo v konkretnih okoliščinah dolžno zaradi pravila „naeminem laedere“. Ker dolžnost takšnega ravnanja v nobenem predpisu ni izrecno konkretizirana, je njegova presoja mogoča zgolj ob izrecnem in jasnem očitku tožnika kot oškodovanca, da je škoda nastala ravno zato, ker je povzročitelj vedel, ali bi ob dolžni skrbnosti vsaj moral vedeti, da bo takšna opustitev lahko povzročila škodo pri ljudeh ali na premoženju.
ZAVAROVALNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066629
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. ZMZPP člen 4, 94, 94/1. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14, 214, 214/1, 224, 243.
pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – postopek za priznanje tujih sodnih odločb – predhodno vprašanje – hrvaška sodna odločba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – splošni zavarovalni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – javna listina – priznanje v kazenskem postopku – dokazovanje – izvedenci – prevalitev dokaznega bremena – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – deljena odgovornost
Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije. Če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep, lahko vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek, pri čemer se tudi v takšnem primeru sodišče omeji na preizkus obstoja pogojev iz 94. do 107. člena ZMZPP.
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, kar v tej zadevi pomeni, da je vezano na navedeno kazensko sodbo (ob njenem priznanju v smislu določb ZMZPP) samo glede obstoja tistih dejstev, ki predstavljajo zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče in glede toženčeve odgovornosti, ne pa tudi glede ugotovljene stopnje toženčeve alkoholiziranosti.
Toženec je sicer v kazenskem postopku priznal, da je imel 0,64 g/kg alkohola v krvi v času nesreče, vendar tega priznanja ni mogoče enačiti s priznanjem v pravdi oziroma mu pripisati pomena in posledic v smislu 1. odstavka 214. člena ZPP (enako velja za ostala priznana dejstva v kazenskem postopku, ki ne predstavljajo ugotovljenih zakonskih znakov storjenega kaznivega dejanja). Ugotovitev kazenskega sodišča o stopnji alkoholiziranosti toženca in njegovo priznanje višine te stopnje imata pomen z vidika bremena dokazovanja, saj je procesno dokazno breme o stopnji toženčeve alkoholiziranosti tožnica prevalila na toženca. V pravdi je pri vsebinskih odločitvah potrebno uporabiti dokazni standard prepričanja, ne pa verjetnosti.
S tem, ko je sodišče prve stopnje obravnavalo predlog tožeče stranke za izdajo dopolnilnega sklepa, pri čemer ni odločilnega pomena, da mu je delno ugodilo, delno pa ga je zavrnilo, je bil izčrpan postopek v zvezi z izdajo dopolnilnega sklepa. Slednje pa pomeni, da sodišče druge stopnje ne more obravnavati tudi podrejeno vložene pritožbe.
V primerjavi s prej veljavnim ZVCP-1, ki je v 2. odstavku 131. člena določal, da je pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka (mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu, se v skladu z določbami 106. člena ZPrCP za prekršek kaznuje voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost navedenih snovi in tudi njihovih presnovkov, v krvi ali slini.
Ocena zdravnika oziroma zaznava znakov motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu pri zdravniškem pregledu v okviru strokovnega pregleda, je v primeru, ko je kromatografska preiskava pokazala prisotnost prepovedanih drog in njihovih presnovkov v organizmu, pomembna za odločitev o pridržanju voznika, torej v času, ko rezultat toksikološke preiskave še ni znan, ne pa glede vprašanja odgovornosti za storitev obravnavanega prekrška.
Zgolj enkratna nočitev v stanovanju brez kakršnihkoli osebnih predmetov še ne predstavlja izvajanja posesti, ki mora biti trajna in navzven vidna oblast nad stvarjo.
Upnik je bil v predhodnem izvršilnem postopku vsekakor aktiven, saj je terjatev izterjeval kar devet let. Dolžnik v kasnejšem izvršilnem postopku ne more uspešno nasprotovati pretrganju zastaranja s prvim izvršilnim postopkom, če je bil le-ta neuspešen zaradi okoliščin na strani dolžnika, ker je bila obveznost neizterljiva. Drugačno pravno naziranje bi izenačilo upnika, ki judikatne terjatve predhodno ni izterjeval, z upnikom, ki je obveznost neuspešno izterjeval, kar pa ni pravno vzdržno. Dolžnik neizterljivost neutemeljeno enači z upnikovo opustitvijo nadaljnje izterjave obveznosti smislu tretjega odstavka 34. člena ZIZ, saj upnikovi opustitvi vložitve predloga za dodatno izvršbo ni mogoče pripisati učinka umika predloga za izvršbo iz prvega odstavka 43. člena ZIZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – obnova postopka – razlog za obnovo postopka
S predlogom, da se v obnovljenem postopku zasliši priča, tožnica smiselno uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Vendar pa se v skladu z 2. odstavkom 395. člena ZPP iz tega razloga obnova postopka lahko dovoli samo, če stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati novega dejstva oziroma predlagati novega dokaza, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Tožnica v predlogu za obnovo postopka kaj takšnega ni zatrjevala, v prejšnjem postopku tudi ni predlagala zaslišanje te priče, prav tako v predlogu za obnovo postopka ni navajala razlogov, ki bi jo ovirali pri pravočasni podaji takšnega dokaznega predloga, zato predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
odgovornost imetnika živali – privolitev oškodovanca v nastanek škode – deljena odgovornost – opustitev varstva mladoletnika – odmera nepremoženjske škode
Ni mogoče govoriti, da so starši pristali v nastanek škode s tem, ko so dopustili, da se je otrok odšel igrat k sosedom – imetnikom psa. Običajno je bilo, da se je mladoletni tožnik hodil igrat k tožencem, toženčevi otroci pa v hišo staršev oziroma starih staršev mladoletnega tožnika. Nikakor ni mogoč zaključek, da so s tem starši privolili v kršitev pravice in se tudi odpovedali pravici do uveljavljanja zahtevka zaradi kršitve. Samo s tem, ko so dovolili, da se je šel otrok igrat k sosedovim, lastnikom psa, tudi niso opustili varstva mladoletnika, ki bi kakorkoli prispevalo k nastanku škode.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – gospodarski spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – nevložitev pritožbe – dvofazni postopek – pravni interes za obravnavanje napovedi pritožbe – zavrženje napovedi pritožbe
Sama napoved pritožbe brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Tožena stranka namreč nima pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
Če pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih. Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.
ZDR člen 42. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 123, 123/2.
plača - nadure – delo preko polnega delovnega časa – dodatek za delo preko polnega delovnega časa – stimulacija – kolektivna pogodba - dodatki za posebne obremenitve
Veljavni delovnopravni predpisi ne določajo, da se dodatek za nadurno delo lahko izplačuje v obliki stimulacije.
Pisno opozorilo in spoštovanje roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR predstavlja procesno predpostavko za vložitev tožbe zaradi varstva delavčeve pravice. Če ta ni izpolnjena, se tožba zavrže.
Rok 30 dni iz določbe 2. odst. 204. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljševati niti s sporazumom med strankama.
nagrada za postopek – prijava terjatve iz naslova stroškov postopka v stečajnem postopku – stroški zaradi uveljavljanja terjatve v sodnem postopku – čas nastanka nagrade
Tožeča stranka je pooblastila odvetnika J. K. za zastopanje v tej pravdni zadevi šele tekom pravdnega postopka. Priglašeni stroški tožeče stranke namreč vsebujejo nagrado odvetniku J. K. za redni postopek. Ta je nastala po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo v plačilo tudi te stroške.
zavrženje tožbe – razlog za zavrženje – pravni interes – priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave – stroški postopka – načelo uspeha
Zavrženje tožbe za tožečo stranko pomeni neuspeh, ne glede na razlog za zavrženje. Četudi je torej tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde (priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave), izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in sodišče tožbo zavrže, to tudi z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/3, 42c, 42c/2. ZPP člen 25, 25/1.
spor o pristojnosti – razveljavitev klavzule pravnomočnosti – pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Določbo 40.c člena ZIZ je treba razlagati tako, da se nanaša zgolj na prvo ugotavljanje pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Po morebitni razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi s strani sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, se zadeve zato ne vrača v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani (COVL), ampak je še naprej podana pristojnost sodišča, ki je potrdilo o pravnomočnosti razveljavilo.
izpraznitev stanovanja – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika
Toženci ne izpolnjujejo pogojev za prenos najemnega razmerja po smrti najemnice, ker ob njeni smrti niso bili navedeni v najemni pogodbi kot uporabniki.
premestitev na drugo delovno mesto – delodajalec – pooblastilo – pooblastitev – obseg pooblastitve
Tožena stranka tožnika z delovnega mesta inšpektor vodja medobčinskega inšpektorata ni zakonito trajno premestila na delovno mesto inšpektor, saj za to ni imela veljavnega oziroma ustreznega pooblastila preostalih dveh županov.