plačilo sodne takse – vrednost spornega predmeta – sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom – delni umik tožbe
Tožeča stranka je v tožbi navedla le skupno vrednost spornega(ih) predmeta(ov) 228.022,07 EUR. Zato prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage, da bi po delnem umiku tožbe na ugotovitev obstoja terjatve v višini 2.733.022,07 EUR ter ločitvene pravice za znesek v višini 2.600.000,00 EUR na dolžnikovih zalogah, samo določilo vrednost spornega predmeta za zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve v višini 95.000,00 EUR.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – poziv stečajnemu upravitelju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Zoper prvo toženo stranko se je začel stečajni postopek, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je postopek v tem delovnem sporu zoper prvo toženo stranko prekinjen. Sodišče prve stopnje pa je ravnalo nepravilno, ker je stečajnega upravitelja prve tožene stranke hkrati pozvalo, da prevzame prekinjeni postopek. Tako bi sodišče prve stopnje lahko ravnalo le v primeru, če bi tožnik v tem sporu uveljavljal terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase, vendar pa tožnik v tem sporu zoper prvo toženo stranko uveljavlja denarno terjatev zato, v skladu z 2. odstavkom 301. člena ZFPPIPP, razlog za prekinitev postopka lahko preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070213
ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351, 351/2, 351/3. ZGD-1 člen 7, 8. ZIZ člen 270.
stečajni postopek – postopek zavarovanja denarne terjatve – začasna odredba – aktivna legitimacija – zahtevek zoper osebno odgovornega družbenika – spregled pravne osebnosti – sklepčnost tožbe
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatve niti njihovega zavarovanja zoper osebno odgovornega družbenika in to zgolj za svoj račun, niti v primeru, če bi se izkazalo, da so pri toženi stranki podani pogoji za spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1.
pravdni stroški – odmera pravdnih stroškov – nagrada za narok – preklic naroka
Toženi stranki nagrada za narok ne gre. V konkretni zadevi namreč narok ni bil opravljen, ker je prišlo do umika tožbe še pred narokom in je bil že razpisan narok preklican.
izpraznitev stanovanja – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika
Toženci ne izpolnjujejo pogojev za prenos najemnega razmerja po smrti najemnice, ker ob njeni smrti niso bili navedeni v najemni pogodbi kot uporabniki.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – udeležba v rehabilitacijskem programu
Po prejemu storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in hkratni predložitvi zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po 79. členu ZVoz določi sodišče na podlagi zdravniškega spričevala enega od treh rehabilitacijskih programov iz 45. člena ZVoz.
povečanje solastninskega deleža – soglasje solastnikov – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – originarna pridobitev lastninske pravice
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine samo po sebi ne predstavlja spremembe identitete nepremičnine.
Soglasje prvega toženca in njegove pokojne žene za vlaganje ne predstavlja soglasja za spremembo deležev, ki bi nudile podlago za spremembo, z darilno pogodbo določenih solastnih deležev.
najemna pogodba – kavza najemne pogodbe – ničnost ustnih dogovor o odpustu dolga – dogovori v nasprotju z moralo – dogovor med ožje povezanima osebama – načelo vestnosti in poštenja – zastaralni rok
Takšen ustni dogovor o znižanju najemnine, ki ga zastopnik tožeče stranke kot oče sklene brez materialno pravne osnove v korist svojega sina – zastopnika tožeče stranke in s tem očitno ravna v škodo družbe, katere interese bi moral zastopati, pomeni neutemeljeno okoriščanje tožene stranke na račun tožeče stranke in nedvomno nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in moralnim vrednotam družbe kot celote ter je posledično ničen.
Z najemno pogodbo se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno najemnino. Gre za dvostransko vzajemno pogodbo, ki je nujno odplačne narave. Odpust plačevanja najemnine tako pomeni kršitev kavze najemne pogodbe, ki je odplačno zagotavljati možnost rabe stvari in nasprotuje samemu namenu najemne pogodbe.
Zgolj enkratna nočitev v stanovanju brez kakršnihkoli osebnih predmetov še ne predstavlja izvajanja posesti, ki mora biti trajna in navzven vidna oblast nad stvarjo.
Upnik je bil v predhodnem izvršilnem postopku vsekakor aktiven, saj je terjatev izterjeval kar devet let. Dolžnik v kasnejšem izvršilnem postopku ne more uspešno nasprotovati pretrganju zastaranja s prvim izvršilnim postopkom, če je bil le-ta neuspešen zaradi okoliščin na strani dolžnika, ker je bila obveznost neizterljiva. Drugačno pravno naziranje bi izenačilo upnika, ki judikatne terjatve predhodno ni izterjeval, z upnikom, ki je obveznost neuspešno izterjeval, kar pa ni pravno vzdržno. Dolžnik neizterljivost neutemeljeno enači z upnikovo opustitvijo nadaljnje izterjave obveznosti smislu tretjega odstavka 34. člena ZIZ, saj upnikovi opustitvi vložitve predloga za dodatno izvršbo ni mogoče pripisati učinka umika predloga za izvršbo iz prvega odstavka 43. člena ZIZ.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/3, 42c, 42c/2. ZPP člen 25, 25/1.
spor o pristojnosti – razveljavitev klavzule pravnomočnosti – pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Določbo 40.c člena ZIZ je treba razlagati tako, da se nanaša zgolj na prvo ugotavljanje pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Po morebitni razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi s strani sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, se zadeve zato ne vrača v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani (COVL), ampak je še naprej podana pristojnost sodišča, ki je potrdilo o pravnomočnosti razveljavilo.
nagrada za postopek – prijava terjatve iz naslova stroškov postopka v stečajnem postopku – stroški zaradi uveljavljanja terjatve v sodnem postopku – čas nastanka nagrade
Tožeča stranka je pooblastila odvetnika J. K. za zastopanje v tej pravdni zadevi šele tekom pravdnega postopka. Priglašeni stroški tožeče stranke namreč vsebujejo nagrado odvetniku J. K. za redni postopek. Ta je nastala po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo v plačilo tudi te stroške.
zavrženje tožbe – razlog za zavrženje – pravni interes – priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave – stroški postopka – načelo uspeha
Zavrženje tožbe za tožečo stranko pomeni neuspeh, ne glede na razlog za zavrženje. Četudi je torej tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde (priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave), izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in sodišče tožbo zavrže, to tudi z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.
OZ člen 393, 393/2. Odlok o oskrbi z vodo člen 25.
sklepčnost – solidarna obveznost – deljiva obveznost – oskrba z vodo – dobava vode
Ker v konkretnem primeru štirideset uporabnikov vode iz istega priključka ni sklenilo dogovora v smislu 25. člena Odloka o oskrbi z vodo, lahko upravljalec od njih terja plačilo dolgovane obveznosti tako, da jo porazdeli na štirideset enakih delov in od vsakega terja le del obveznosti, ki odpade nanj.
Solidarna obveznost se ne domneva, pač pa mora biti kot taka izrecno opredeljena v tožbenemu zahtevku in nato tudi v izreku sodbe. Ker ni, je obveznost iz obravnavane tožbe deljiva obveznost.
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012 odločilo, da se v petem odstavku 98. člena ZPP razveljavita besedi „tožbo ali“. Ker se po 44. členu ZUstS zakon oziroma del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe zaradi nepredložitve pooblastila pooblaščenke (odvetnice) napačna.
premestitev na drugo delovno mesto – delodajalec – pooblastilo – pooblastitev – obseg pooblastitve
Tožena stranka tožnika z delovnega mesta inšpektor vodja medobčinskega inšpektorata ni zakonito trajno premestila na delovno mesto inšpektor, saj za to ni imela veljavnega oziroma ustreznega pooblastila preostalih dveh županov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – obnova postopka – razlog za obnovo postopka
S predlogom, da se v obnovljenem postopku zasliši priča, tožnica smiselno uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Vendar pa se v skladu z 2. odstavkom 395. člena ZPP iz tega razloga obnova postopka lahko dovoli samo, če stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati novega dejstva oziroma predlagati novega dokaza, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Tožnica v predlogu za obnovo postopka kaj takšnega ni zatrjevala, v prejšnjem postopku tudi ni predlagala zaslišanje te priče, prav tako v predlogu za obnovo postopka ni navajala razlogov, ki bi jo ovirali pri pravočasni podaji takšnega dokaznega predloga, zato predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
odgovornost imetnika živali – privolitev oškodovanca v nastanek škode – deljena odgovornost – opustitev varstva mladoletnika – odmera nepremoženjske škode
Ni mogoče govoriti, da so starši pristali v nastanek škode s tem, ko so dopustili, da se je otrok odšel igrat k sosedom – imetnikom psa. Običajno je bilo, da se je mladoletni tožnik hodil igrat k tožencem, toženčevi otroci pa v hišo staršev oziroma starih staršev mladoletnega tožnika. Nikakor ni mogoč zaključek, da so s tem starši privolili v kršitev pravice in se tudi odpovedali pravici do uveljavljanja zahtevka zaradi kršitve. Samo s tem, ko so dovolili, da se je šel otrok igrat k sosedovim, lastnikom psa, tudi niso opustili varstva mladoletnika, ki bi kakorkoli prispevalo k nastanku škode.