Ustava člen 2, 22, 23, 33, 36. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38c, 38c/1, 38c/2.
stroški izvršitelja – dokončni obračun izvršitelja – neizveden rubež - nasilen vstop v stanovanje kot izvršilno dejanje – splošno načelo sorazmernosti
Stališče, da sodišče zneska dokončnega obračuna v razmerju do dolžnika ne sme več preverjati, bi pomenilo, da bi lahko ob odsotnosti upnikove zahteve za sodno varstvo v razmerju med dolžnikom in upnikom sodišče naložilo dolžniku v plačilo tudi izvršilne stroške, glede katerih se dolžnik, niti sodišče ne bi smela izjasniti. Tak pristop je nesprejemljiv z vidika dolžnikove pravice do sodnega varstva in njegove pravice do izjave kot temeljnih sestavin poštenega sojenja (22. in 23. člen Ustave). Nasilen vstop je kot državni poseg v zasebno lastnino (33. člen Ustave) in nedotakljivost stanovanja (36. člen Ustave) ob upoštevanju splošnega načela sorazmernosti, ki je zajeto v načelu pravne države (2. člen Ustave), zmeraj skrajni način oprave izvršilnih dejanj. Tako mora biti nujen (neizogiben) za izvršbo, primeren (z vstopom bo dejansko mogoče poseči po rubljivih stvareh) in sorazmeren v ožjem pomenu (teža posledic nasilnega vstopa mora biti v vrednostnem sorazmerju z zasledovanimi koristmi za izvršbo), da ne pride do prekomernega posega v dolžnikove pravice ali pravice drugih prizadetih oseb zaradi nasilnega vstopa.
Institut začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki ga ureja Zakon o prekrških (ZP-1) v določbah od 113.a do 113.e člena je namenjen takojšnji izločitvi nevarnih voznikov iz prometa za čas do odločitve sodišča o obdolžilnem predlogu, ki ga je zoper voznika motornega vozila za katerega je podan sum, da je storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, podal prekrškovni organ.
Izpodbijani del sklepa je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki člena 339/2 ZPP, ki je v tem, da je višina terjatve v izreku različna od seštevka terjatev, za katere je sodišče prve stopnje v obrazložitvi ugotovilo, da je tožnik verjetno izkazal njun obstoj, prav tako niso podani razlogi o odločilnih dejstvih, kar je terjalo njegovo razveljavitev.
obvezno zavarovanje v prometu – izguba zavarovalnih pravic – regresni zahtevek zavarovalnice – pasivna legitimacija – zavarovanec – odgovorna oseba – upravljanje vozila s strani druge osebe - protipravno ravnanje zavarovanca – materialno procesno vodstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba drugega odstavka 7. člena ZOZP ne omogoča sklepanja o solidarni odgovornosti toženca kot zavarovanca, ki je s tožnico sklenil zavarovalno pogodbo, in voznika kot odgovorne osebe, ki mu je toženec prepustil v upravljanje vozilo, s katerim je povzročil škodo. Zavarovanec je lahko v razmerju do zavarovalnice regresni zavezanec le v tistem obsegu, ki je posledica njegovega protipravnega ravnanja in ki je obenem tudi v vzročni zvezi s škodnim dogodkom ter nastalo škodo.
ZST-1 člen 11, 11/4, 16, 34a. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko stanje stranke – takse glede na vrednost predmeta – pritožbene novote
Gmotno stanje stranke nima vpliva na višino sodne takse, ki je vnaprej predpisana, je pa to okoliščina, ki jo mora sodišče v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 upoštevati pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse.
ZST-1 člen 12, 12/3. ZPP člen 15, 270, 270/1, 270/1-18, 270/3, 343, 343/1.
pravica do pritožbe – pritožba zoper sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks – sklep procesnega vodstva
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
Institut oprostitve plačila sodnih taks je namenjen tistim, ki bi jim bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo ali preživljajo svoje družinske člane. Gre za varstvo najšibkejšega sloja prebivalstva, ki brez taksne oprostitve dejansko ne bi zmogel plačila stroškov postopka.
ZST-1 člen 11, 11/5, 34a. ZPP člen 276, 276/1, 318, 384, 384/1.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravnomočnost – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča
Če je bilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje že pravnomočno odločeno, ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ni dovoljen. Zoper sklep sodišča druge stopnje ni pritožbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Ker je tožeča stranka podala predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje po vložitvi tožbe, ko je taksna obveznost že nastala, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njen predlog zavrnilo.
odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – razžalitev – žaljiva obdolžitev – varstvo osebnostnih pravic – svoboda izražanja – novinar – povprečni bralec
Novinar, ki se pri svojem delu posluži komentiranja dejstev in s tem izražanja svojega subjektivnega pogleda nanje, mora računati na kritiko svojih stališč. Ta pa je lahko izražena tudi na šokanten in moteč način. Nedvomno je treba upoštevati družbeno vlogo tožnika, ki je medijsko izpostavljena oseba in mora zaradi takšnega družbenega položaja računati in prenesti tudi ostro kritiko svojih komentarjev in mnenj, ki jih javnosti sporoča v okviru svojega poklica. Seveda javne osebe niso dolžne trpeti žaljivih in težkih obtožb, za kar pa v tem primeru ne gre, saj postavljenih vprašanj s stališča povprečnega bralca ni razumeti kot trditev o podkupljivosti tožnika.
spor majhne vrednosti – obstoj pogodbenega razmerja – trditveno in dokazno breme
Prvostopni zaključek o neobstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in s tem odsotnosti podlage za zaračunavanje stroškov dobave storitev kabelsko distribucijskega sistema tožencu je pravilen. Čeprav naj bi iz med postopkom predložene listine - seznama aktivnih naročnikov izhajalo, da je mednje pravni prednik tožnika uvrščal tudi toženca, slednje tudi po presoji sodišča druge stopnje še ne zadošča za zaključek, da je med tožnikom in tožencem obstajalo pogodbeno razmerje za dobavljanje storitev kabelsko distribucijskega sistema, na podlagi katerega lahko tožnik terja plačilo. Navedeni seznam je zgolj enostransko, s strani tožnika oz. njegovega pravnega prednika sestavljena listina, ki obstoja pogodbenega razmerja, za katerega je potrebno soglasje volj o bistvenih sestavinah sklenjene pogodbe, ne izkazuje.
Tožeča stranka ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene gospodarske dejavnosti. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Pri tem pa ni dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
nastanek taksne obveznosti – predlog za obročno plačilo sodne takse – prejem plačilnega naloga
Ker na dan nastanka taksne obveznosti ne vpliva prejem plačilnega naloga, v katerem je naveden znesek sodne takse in rok, v katerem jo je treba plačati, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje tudi ne vplivajo pritožbene navedbe, da toženi stranki do prejema plačilnega naloga višina taksne obveznosti ni bila znana.
ZDR člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSPJS člen 3.
razporeditev – razlike v plači – obveznost plačila – vojaški uslužbenec – bistvena kršitev določb postopka – določitev plač
Z uveljavitvijo ZSPJS je prišlo do sistemske spremembe na področju določitve, obračunavanja in tudi izplačevanja plač. Z uveljavitvijo citiranega predpisa se je plača javnih uslužbencev oziroma oseb, za katere velja ZSPJS, določala s plačnim razredom in ne več s količnikom. Glede na to tožnik za obdobje od 1. 8. 2008 ni imel pravne podlage, da bi vtoževal razliko v plači po prej veljavnem sistemu (torej upoštevaje količnik za določitev osnovne plače).
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2. ZPP člen 270, 270/2, 343, 343/1.
pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe – pritožba zoper sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks – sklep procesnega vodstva
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Ker je bila tožniku kot starejšemu delavcu pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov odpovedana brez njegovega soglasja, torej nezakonito, tožnik pa zoper takšno odpoved ni uveljavljal sodnega varstva, nima pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
sodba na podlagi pripoznave – zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravni interes
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu v celoti uspel, zato nima pravnega interesa za vložitev njegove pritožbe zoper sodbe na podlagi pripoznave.
Tožniku je bila denarna socialna pomoč zaradi namenske porabe sredstev utemeljeno dodeljena v funkcionalni obliki (boni, naročilnice, plačila računov), zato je tožbeni zahtevek na izplačilo denarne socialne pomoči v denarju neutemeljen.