Institut začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki ga ureja Zakon o prekrških (ZP-1) v določbah od 113.a do 113.e člena je namenjen takojšnji izločitvi nevarnih voznikov iz prometa za čas do odločitve sodišča o obdolžilnem predlogu, ki ga je zoper voznika motornega vozila za katerega je podan sum, da je storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, podal prekrškovni organ.
Ustava člen 2, 22, 23, 33, 36. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38c, 38c/1, 38c/2.
stroški izvršitelja – dokončni obračun izvršitelja – neizveden rubež - nasilen vstop v stanovanje kot izvršilno dejanje – splošno načelo sorazmernosti
Stališče, da sodišče zneska dokončnega obračuna v razmerju do dolžnika ne sme več preverjati, bi pomenilo, da bi lahko ob odsotnosti upnikove zahteve za sodno varstvo v razmerju med dolžnikom in upnikom sodišče naložilo dolžniku v plačilo tudi izvršilne stroške, glede katerih se dolžnik, niti sodišče ne bi smela izjasniti. Tak pristop je nesprejemljiv z vidika dolžnikove pravice do sodnega varstva in njegove pravice do izjave kot temeljnih sestavin poštenega sojenja (22. in 23. člen Ustave).
Nasilen vstop je kot državni poseg v zasebno lastnino (33. člen Ustave) in nedotakljivost stanovanja (36. člen Ustave) ob upoštevanju splošnega načela sorazmernosti, ki je zajeto v načelu pravne države (2. člen Ustave), zmeraj skrajni način oprave izvršilnih dejanj. Tako mora biti nujen (neizogiben) za izvršbo, primeren (z vstopom bo dejansko mogoče poseči po rubljivih stvareh) in sorazmeren v ožjem pomenu (teža posledic nasilnega vstopa mora biti v vrednostnem sorazmerju z zasledovanimi koristmi za izvršbo), da ne pride do prekomernega posega v dolžnikove pravice ali pravice drugih prizadetih oseb zaradi nasilnega vstopa.
Izpodbijani del sklepa je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki člena 339/2 ZPP, ki je v tem, da je višina terjatve v izreku različna od seštevka terjatev, za katere je sodišče prve stopnje v obrazložitvi ugotovilo, da je tožnik verjetno izkazal njun obstoj, prav tako niso podani razlogi o odločilnih dejstvih, kar je terjalo njegovo razveljavitev.
obvezno zavarovanje v prometu – izguba zavarovalnih pravic – regresni zahtevek zavarovalnice – pasivna legitimacija – zavarovanec – odgovorna oseba – upravljanje vozila s strani druge osebe - protipravno ravnanje zavarovanca – materialno procesno vodstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba drugega odstavka 7. člena ZOZP ne omogoča sklepanja o solidarni odgovornosti toženca kot zavarovanca, ki je s tožnico sklenil zavarovalno pogodbo, in voznika kot odgovorne osebe, ki mu je toženec prepustil v upravljanje vozilo, s katerim je povzročil škodo. Zavarovanec je lahko v razmerju do zavarovalnice regresni zavezanec le v tistem obsegu, ki je posledica njegovega protipravnega ravnanja in ki je obenem tudi v vzročni zvezi s škodnim dogodkom ter nastalo škodo.
ZST-1 člen 11, 11/4, 16, 34a. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko stanje stranke – takse glede na vrednost predmeta – pritožbene novote
Gmotno stanje stranke nima vpliva na višino sodne takse, ki je vnaprej predpisana, je pa to okoliščina, ki jo mora sodišče v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 upoštevati pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse.
ZST-1 člen 11, 11/5, 34a. ZPP člen 276, 276/1, 318, 384, 384/1.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravnomočnost – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča
Če je bilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje že pravnomočno odločeno, ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ni dovoljen.
ZST-1 člen 12, 12/3. ZPP člen 15, 270, 270/1, 270/1-18, 270/3, 343, 343/1.
pravica do pritožbe – pritožba zoper sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks – sklep procesnega vodstva
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
Institut oprostitve plačila sodnih taks je namenjen tistim, ki bi jim bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo ali preživljajo svoje družinske člane. Gre za varstvo najšibkejšega sloja prebivalstva, ki brez taksne oprostitve dejansko ne bi zmogel plačila stroškov postopka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Ker je tožeča stranka podala predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje po vložitvi tožbe, ko je taksna obveznost že nastala, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njen predlog zavrnilo.
nastanek taksne obveznosti – predlog za obročno plačilo sodne takse – prejem plačilnega naloga
Ker na dan nastanka taksne obveznosti ne vpliva prejem plačilnega naloga, v katerem je naveden znesek sodne takse in rok, v katerem jo je treba plačati, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje tudi ne vplivajo pritožbene navedbe, da toženi stranki do prejema plačilnega naloga višina taksne obveznosti ni bila znana.
Tožeča stranka ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene gospodarske dejavnosti. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Pri tem pa ni dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
spor majhne vrednosti – obstoj pogodbenega razmerja – trditveno in dokazno breme
Prvostopni zaključek o neobstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in s tem odsotnosti podlage za zaračunavanje stroškov dobave storitev kabelsko distribucijskega sistema tožencu je pravilen. Čeprav naj bi iz med postopkom predložene listine - seznama aktivnih naročnikov izhajalo, da je mednje pravni prednik tožnika uvrščal tudi toženca, slednje tudi po presoji sodišča druge stopnje še ne zadošča za zaključek, da je med tožnikom in tožencem obstajalo pogodbeno razmerje za dobavljanje storitev kabelsko distribucijskega sistema, na podlagi katerega lahko tožnik terja plačilo. Navedeni seznam je zgolj enostransko, s strani tožnika oz. njegovega pravnega prednika sestavljena listina, ki obstoja pogodbenega razmerja, za katerega je potrebno soglasje volj o bistvenih sestavinah sklenjene pogodbe, ne izkazuje.
odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – razžalitev – žaljiva obdolžitev – varstvo osebnostnih pravic – svoboda izražanja – novinar – povprečni bralec
Novinar, ki se pri svojem delu posluži komentiranja dejstev in s tem izražanja svojega subjektivnega pogleda nanje, mora računati na kritiko svojih stališč. Ta pa je lahko izražena tudi na šokanten in moteč način. Nedvomno je treba upoštevati družbeno vlogo tožnika, ki je medijsko izpostavljena oseba in mora zaradi takšnega družbenega položaja računati in prenesti tudi ostro kritiko svojih komentarjev in mnenj, ki jih javnosti sporoča v okviru svojega poklica. Seveda javne osebe niso dolžne trpeti žaljivih in težkih obtožb, za kar pa v tem primeru ne gre, saj postavljenih vprašanj s stališča povprečnega bralca ni razumeti kot trditev o podkupljivosti tožnika.
ZDR člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSPJS člen 3.
razporeditev – razlike v plači – obveznost plačila – vojaški uslužbenec – bistvena kršitev določb postopka – določitev plač
Z uveljavitvijo ZSPJS je prišlo do sistemske spremembe na področju določitve, obračunavanja in tudi izplačevanja plač. Z uveljavitvijo citiranega predpisa se je plača javnih uslužbencev oziroma oseb, za katere velja ZSPJS, določala s plačnim razredom in ne več s količnikom. Glede na to tožnik za obdobje od 1. 8. 2008 ni imel pravne podlage, da bi vtoževal razliko v plači po prej veljavnem sistemu (torej upoštevaje količnik za določitev osnovne plače).
izročitev izvorne kode spletne strani – vrnitev službenih računalnikov - začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo
Predlog za izdajo začasne odredbe, npr. za sporočilo gesel pa dostop do spletne strani, izročitev službenih računalnikov delodajalcu, ipd. se (praviloma) ne sme prekrivati z zahtevkom, ki se tiče glavne stvari. Začasno odredbo je mogoče predlagati samo v povezavi s konkretnim glavnim zahtevkom, za katerega je treba izkazati verjetnost, da je utemeljen. Čeprav mora biti začasna odredba vezana na postopek o stvari sami, ne sme vplivati na njegov izid oziroma prejudicirati rešitve. To sicer v zakonu ni posebej prepovedano, vendar je terjatev v tej fazi še tako negotova, da se z začasno odredbo ne sme v celoti izčrpati njena vsebina. Cilj začasne odredbe ni uresničitev zahtevka, temveč zagotovitev možnosti, da bo ta zahtevek mogoče uresničiti s prisilno izvršbo, če bo terjatev z izvršilnim naslovom ugotovljena. Zato je omejitev, da se predlog za začasno odredbo in zahtevek ne smeta v celoti ujemati, nujna glede na naravo začasnih odredb. Če bi upnik z začasno odredbo dosegel popolno uresničitev svojega zahtevka, bi bil neutemeljeno v priviligiranem položaju proti dolžniku, ki ne bi imel možnosti izkoristiti svojih pravic, da se proti zahtevku brani.
oprostitev plačila sodne takse – slabo finančno stanje – trenutno slabše finančno stanje – obročno plačevanje sodne takse
Upoštevaje dejstvo, da gre za aktivno družbo, ki le trenutno nima sredstev za plačilo sodne takse, bo glede na ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanjetožeča stranka sposobna obročnega plačila sodne takse v mesečnem znesku 160,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za obnovo postopka – stroški postopka – spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica je predlagala obnovo postopka v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato bi moralo sodišče prve stopnje odločati o stroških postopka na podlagi določil 41. člena ZDSS-1, ki v 5. odstavku izrecno določa, da delodajalec – tožena stranka krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zamudna sodba - nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja – regres – zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je bila ob napotitvi tožnika na delo v N. opozorjena (tako izhaja iz tožbe), da tožnik nima sredstev, da bi se na svoje stroške peljal na delo v N.. V kolikor bi tožena stranka v resnici želela zagotoviti tožnikovo prisotnost na delu v N., bi mu zagotovila vsaj stroške za plačilo potovanja na odrejeno delo. Tožena stranka je tako sama povzročila okoliščine, zaradi katerih tožnik ni mogel upoštevati napotila na delo v N., zato mu ni možno očitati kršitve pogodbenih obveznosti.