ZPP člen 80. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/6, 442/10.
sposobnost biti stranka - dopuščena revizija - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - osebno odgovorni družbenik
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče (med drugim) ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Tako je dolžno postopati tudi revizijsko sodišče. Ker je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala, tožeča stranka pa po tedaj veljavni določbi desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP ni v enoletnem (prekluzivnem) roku od objave izbrisa tožene stranke iz sodnega registra uveljavila zahtevkov do morebitnih osebno odgovornih družbenikov (prvi in šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije. Ker pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa.
Pravica do izterjave davka zastara v 5 letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči.
Revidentu je bila najprej izdana prvostopenjska odmerna odločba z dne 8. 3. 1999, ki pa jo je drugostopenjski organ po revidentovi pritožbi odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponoven postopek. V ponovnem postopku pa je bila izdana nova odmerna odločba, ki je postala pravnomočna, v njej je bilo odločeno o revidentovi obveznosti (določena je bila višina obveznosti in rok plačila) in ta odločba je izvršilni naslov. Zastaranje pravice do izterjave obveznosti, določene v odločbi, je začelo teči šele po njeni izvršljivosti (izvršljiva je postala po poteku paricijskega roka za izpolnitev obveznosti).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006539
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-5, 498. KZ-1 člen 74, 186, 186/1, 186/3, 186/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med izrekom in razlogi sodbe - nedovoljen dokaz – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje obremenilnih prič - prisluhi - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znaki kaznivega dejanja - dejanje storjeno v hudodelski združbi - razlaga zakona – obvezen odvzem predmetov - odvzem mamil - odvzem premoženjske koristi
Za obstoj kaznivega dejanja po tretjem odstavku 186. člena KZ-1 se zahteva (a) vsaj eno izmed izvršitvenih ravnanj iz prvega ali drugega odstavka 186. člena KZ-1, (b) to dejanje pa mora storilec izvršiti kot član hudodelske združbe oziroma organizator mreže prekupčevalcev in posrednikov.
Organiziranje mreže prekupčevalcev in posrednikov predstavlja posebno kvalifikatorno okoliščino izvršitve, ki jo je torej mogoče storiti tako v primeru iz prvega kot iz drugega odstavka (
ratio
tretjega odstavka 186. člena KZ-1 ni oženje kriminalne cone, da bi se za hujšo obliko zahtevala kumulativna izpolnitev zakonskih znakov po prvem in drugem odstavku).
Izjave (neidentificiranih) oseb v okviru telefonskih pogovorov z obsojencem o prodaji prepovedanih drog, prestrežene s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ne
predstavljajo obremenilnih izjav v smislu
d
) točke tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – vročitev predloga za podaljšanje pripora obtožencu – načelo kontradiktornosti – vpliv na zakonitost - pravice obrambe – pregled spisa
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora po 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP poleg same kršitve iz drugega odstavka 371. člena ZKP izkazati tudi njen vpliv na zakonitost izpodbijane odločbe.
Če vzročna zveza med kršitvijo in zakonitostjo izpodbijane odločbe ni izkazana, zatrjevana bistvena kršitev ni podana.
Organ, pred katerim teče postopek, odloči kdaj je spis možno pregledati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006507
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 424. KZ-1 člen 242, 242/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - begosumnost - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – nedovoljeno dajanje daril – zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
O obstoju realne nevarnosti, da se bo osumljenka izognila kazenskemu postopku, ni mogoče sklepati zgolj na podlagi okoliščin, da je za obravnavano kaznivo dejanje predpisana kazen do petih let zapora, da je osumljenka že obsojena na zaporno kazen in nahaja v več drugih kazenskih postopkih ter da poskus izognitve kazenskemu postopku izvira iz dosedanjega ravnanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OROŽJE
VS2006517
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4. KZ-1 člen 307, 307/1. ZOro-1 člen 3, 4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – nedovoljen promet z orožjem - hramba orožja - trajajoče kaznivo dejanje – čas storitve
Trajajoče kaznivo dejanje, pri katerem se prepovedana posledica obnavlja, je dokončano takrat, ko protipravno stanje preneha.
ZOro-1 orožje razvršča v različne kategorije glede na pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov posameznikov ter glede na namen orožja, ne pa glede na to, s kolikšne razdalje je mogoče z enim ali drugim orožjem drugega poškodovati ali mu odvzeti življenje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006508
ZKP člen 201, 202, 371, 371/1-11. URS člen 20, 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - odreditev pripora – obrazložitev sklepa - dokazni standard - utemeljen sum – pravica do pravnega sredstva
Če sodnik ne poda (svoje) presoje dokazov, iz katere bi bilo moč ugotoviti, po kakšni poti pravnega sklepanja je prišel do zaključka, da je glede osumljencu očitanih kaznivih dejanj podan pravni standard utemeljenega suma, pravilnosti sklepa sodišča ni mogoče preizkusiti.
mednarodna zaščita – dokaz z izvedencem – pravočasnost dokaznega predloga – protispisnost – dolžnost sodišča, da se opredeli do vseh pravno relevantnih tožbenih navedb
Presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik šele v tožbi zoper izpodbijano odločbo, to je odločbo tožene stranke, s katero je ta zavrnila tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito, predlagal izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrične stroke in da gre zato za nedovoljeno tožbeno novoto iz 52. člena ZUS-1, je protispisna, saj je tožnik ta predlog podal že v tožbi zoper sklep tožene stranke, s katerim je ta tožniku omejila gibanje na prostore Centra za tujce v Postojni, torej še pred odločitvijo tožene stranke o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito.
ZUS-1 člen 83, 83/2. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka člen 4.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - odstranitev nelegalne gradnje - počitniška hišica – Triglavski narodni park – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme je na revidentu.
Ker je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o izrečenem inšpekcijskem ukrepu odstranitve nelegalne gradnje, to ni spor, v katerem bi bila obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.
Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZGO-1 člen 66. SZ-1 člen 3, 3/3.
dovoljenost revizije – zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – odstranitev enote dvojčka in nadomestna gradnja - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Konkreten odgovor na izpostavljeno vprašanje: „Ali gre pri dvojčkih za večstanovanjske stavbe ali za več stanovanjskih stavb, ki so skupaj pripojene“, je odvisen od konkretnih dejanskih okoliščin (in ne od poimenovanja objekta), teh pa revidenta v izpostavljeno vprašanje nista vključila. Njuno vprašanje zato ni konkretizirano, zastavljeno je na splošni ravni, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZBPP člen 34, 34/4. ZUS-1 člen 36, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2-9, 83/3.
brezplačna pravna pomoč – štetje roka – pravočasnost tožbe - prepozna tožba – tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - nujna zadeva
Glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP (ki izrecno določa, da se zadeve brezplačne pravne pomoči obravnavajo kot nujne) je po presoji Vrhovnega sodišča zadeva, kjer se presoja zakonitost odločbe o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, „nujna zadeva“ v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu (kot procesni rok) tekel tudi v času sodnih počitnic.
začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - izkazanost težko popravljive škode - negotovo dejstvo - ureditev razmerja - sredstva javnega razpisa
Upoštevati je potrebno, da gre v obravnavanem primeru za javni razpis, v zvezi z dodelitvijo določenih denarnih sredstev. Pričakovana denarna sredstva sama po sebi ne morejo predstavljati kategorije težko popravljive škode, če pa gre za kandidiranje na javnem razpisu, je pridobitev sredstev na takšnem razpisu odvisna od tega, ali bo ponudnik izbran, ali pa ne bo izbran. Zato gre za negotovo dejstvo, ki prav zato ne more biti okoliščina, s katero bi se izkazovala težko popravljiva škoda, ne glede na določbe Zakona o izvrševanju proračuna in Pravilnika, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje.
dovoljenost revizije – rekonstrukcija poti – zavrnjena zahteva za izdajo naravovarstvenega soglasja – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker ima revident možnost alternativnega dostopa do svojih nepremičnin, zatrjevana zelo huda posledica iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da naj bi zaradi izpodbijanega akta ostal brez dostopne poti, ni izkazana.
pogoji za oprostitev plačila taks – napačno ugotovljeno dejansko stanje – lastnik nepremičnin - sin z enakim imenom
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi izhajalo iz ugotovitve, da je tožnik solastnik nepremičnin. Vendar je ta ugotovitev zmotna, in protispisna, na kar upravičeno opozarja pritožba. Iz zemljiškoknjižnih podatkov v spisu je razvidno, da je solastnik tožnikov sin ne tožnik. Dejansko stanje je bilo zmotno, v posledici tega pa tudi nepopolno ugotovljeno in materialno pravo nepravilno uporabljeno. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 79. in 82. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
mednarodna zaščita - priznan status subsidiarne zaščite – nepriznan status begunca – mladoletni prosilec – spremenjene razmere – Somalija (Mogadiš)
če so se razmere spremenile tako, da ni več preganjanja, razmere pa so še vedno nestabilne, je pravilna odločitev, da mladoletni prosilec dobi status subsidiarne zaščite.
zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - podzemni objekti – podkleteni objekti – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka ni zahtevala izdaje gradbenega dovoljenja za podzemno stavbo, ampak za 9 podkletenih večstanovanjskih stavb, zato izpostavljeno vprašanje, ali pogoji gradnje ene glavne stavbe na gradbeni parceli veljajo le za nadzemni del objekta ali tudi za podzemne stavbe, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, s tem pa tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Ob upoštevanju, da izpodbijana odločitev ne pomeni, da je revidentki onemogočena kakršnakoli gradnja, na podlagi revidentkinih navedb in predloženih dokazov tudi ni mogoče zaključiti, da revidentki grozi stečaj, zaradi odločitve v tej zadevi, zato revidentka zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.