dopolnilna sodba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - zavrnitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Vrhovno sodišče je odločilo o vloženi reviziji, ki je bila vložena zoper sodbo sodišča druge stopnje, tako da jo je v celoti zavrnilo. Z institutom dopolnilne sodbe iz 325. člena ZPP pa ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne nasprotij med izrekom in obrazložitvijo.
dokazovanje – zaslišanje strank – zavrnitev dokaznega predloga - – dopolnjevanje razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v odločbi sodišča druge stopnje – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Razloge, čeprav skromne, za zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje tožnice je sodišče prve stopnje navedlo, sodišče druge stopnje pa je nadalje pojasnilo, da je bilo njegovo ravnanje glede na tožničin izostanek naroka v skladu z zakonom. Takšna dopolnitev razlogov ni nedopustna, saj gre zgolj za obrazložitev procesne situacije z navedbo pravne podlage (konkretno drugega odstavka 258. člena ZPP), ki dopušča takšno ravnanje sodišča.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12. Pravilnik o plačah in drugih prejemkih delavcev Ministrstva za obrambo in organov v sestavi člen 45, 46, 47. ZPP člen 380, 380/2.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep – delo na obrambnem področju – težja kršitev vojaške discipline
Tožena stranka je v času odločanja razpolagala z vsemi podatki, na podlagi katerih je o pravici tožnice do nadomestila za ločeno življenje lahko ustrezno odločila.
Tožnici ni mogoče očitati, da je toženi stranki kakorkoli bistvenega prikrivala oziroma zamolčala ali ji lažno prikazovala. Zato je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da tožnica tožene stranke ni z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto in jo s tem zapeljala, da ji je v škodo svojega premoženja izplačala nadomestilo.
odpoklic člana uprave – drugi ekonomsko-poslovni razlogi – odpravnina - plačilo odpravnine – razlaga pogodbe - kavza pogodbe
Kakor se glasi določba 17. člena individualne pogodbe o zaposlitvi je jasno, da sta stranki uporabili pojem ekonomsko-poslovni razlogi kot pomensko odprt pojem. Njegova pomenska odprtost izhaja tudi iz določbe 4. alineje 2. odstavka 250. člena ZGD, na katero se pogodba sklicuje.
V kolikor bi pogodbeni stranki želeli pomen ekonomskih razlogov omejiti na točno določene razloge, bi to lahko storili s taksativnim naštevanjem teh razlogov, lahko bi kakšnega tudi izrecno izključili. V konkretnem primeru ni pomembno, da v času podpisa pogodbe o zaposlitvi za toženo stranko možnost prehoda z dvotirnega na enotirni sistem upravljanja še ni bila zakonsko urejena, saj sta stranki s pomensko odprtim pojmom poslovno-ekonomskih razlogov, ki so zgolj primeroma opredeljeni, zajeli vse bodoče in negotove situacije, ki vsebinsko ustrezajo pojmu poslovno-ekonomskih razlogov, saj nobene nista izrecno izključili.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
V sporu o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ker delodajalec ni upošteval, da je delavčeva pogodba o zaposlitvi za določen čas na podlagi 54. člena ZDR (torej po zakonu) prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, se v zvezi z vrnitvijo delavca na delo odpirajo enaka vprašanja kot v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih sodišče mora rešiti ob upoštevanju določb prvega in drugega odstavka 118. člena ZDR. Zato ni razloga, da sodišče tudi v primeru ugotovljene nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja zaradi transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ob izpolnjenih pogojih ne bi uporabilo navedenih zakonskih določb o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - negativna ocena - neuspešno opravljeno poskusno delo
Na podlagi četrte alineje prvega odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. V skladu s četrtim odstavkom 125. člena ZDR se taka odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela. ZDR ne predpisuje nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela.
ZVis člen 52, 55, 56, 57. Statut Univerze v Mariboru člen 179, 180, 181, 189a, 191, 202, 204. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – visokošolski učitelj - neizvolitev v naziv – postopek izvolitve v naziv
Treba je ločiti postopek izvolitve v naziv (oziroma postopek za odvzem naziva), ki je posebej določen, zoper odločbo, izdano v takšnem postopku, pa je predviden upravni spor (59. člen ZViS oziroma 202. člen Statuta), in delovnopravni položaj delavca – visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca, ki brez ponovne izvolitve v naziv oziroma v primeru odvzema naziva ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela, razen izjeme, ki je predvidena v 189.a členu Statuta.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nadomestilo za primer brezposelnosti – zavarovanje za primer brezposelnosti – trajanje prejemanja nadomestila
Čas trajanja pravice do denarnega nadomestila je ZZZPB v 25. členu urejal v poglavju o zavarovanju za primer brezposelnosti in je zato jasno, da se je izraz „zavarovanje“ oziroma „trajanje zavarovanja“ v navedenem členu nanašal na zavarovanje za primer brezposelnosti, ne pa na zavarovanja na drugih področjih socialnih zavarovanj. Tudi ne na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bilo z ZPIZ-1 prav tako posebej urejeno.
starostna pokojnina - izbira pokojnine - izbira med dvema pokojninama - pokojnina tujca
Tožnik se vnaprej ni mogel odreči pravici do pokojnine v BiH, dokler mu ni bila priznana pravica do pokojnine pri toženi stranki. Le ta pa mu je bila priznana za nazaj šele z izpodbijanima odločbama, ko je dejansko že stopil v veljavo sporazum z BiH. V vsem spornem obdobju način odpovedi pokojnini v primeru izbire pokojnine pri nosilcu zavarovanja v drugi državi med Republiko Slovenijo in BiH ni bil urejen in tega za nazaj tudi sporazum z BiH ne ureja. To pa ni mogla biti ovira za izbiro ugodnejše pokojnine ob izpolnjenih pogojih pri toženi stranki na podlagi drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 ob izhodiščih, ki jih je v odločbi Up-770/06 z dne 27. 5. 2009 sprejelo Ustavno sodišče.
Varnostni zadržek ni institut kazenskega prava in ne obstaja na predpostavki prejšnje pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje. Tudi naknadno ugotovljena, vendar za kazenski pregon že zastarana dejanja, lahko pomenijo razlog za varnostno preverjanje, ob ugotovljenem varnostnem zadržku pa samostojen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ugotovitev zadržka je predvsem stvar organa, ki oblikuje takšno oceno, obseg sodne presoje utemeljenosti oziroma upravičenosti takšne ocene pa glede na posebno ureditev na tem področju zelo omejen.
OZ člen 190, 191, 1018, 1027, 1027/1. ZVCP-1 člen 192, 192/3. ZVCP člen 176, 176/2. SPZ člen 64.
prodaja motornega vozila - pridržek lastninske pravice na premičnini - odložni pogoj - prodaja vozila pred poplačilom dolga - vpis pridržka lastninske pravice v prometno dovoljenje - opustitev vpisa pridržka lastninske pravice - kredit - zavarovanje kredita - poroštvo - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij
Izjemen položaj dogovora o lastninskem pridržku terja restriktivno razlago njegovih učinkov, zaradi katere lastninska pravica ne more preseči v dogovoru določenih personalnih okvirov. Načeloma torej velja, da lastninska pravica ob izpolnitvi pogoja preide na kupca (in ne morda na poroka, ki zanj plača dolg), ob neizpolnitvi pogoja pa ostane osebi, ki si jo je pridržala (in ne morda poroku, ki je nikoli ni imel).
Ravnanja, ki je botrovalo izgubi lastninske pravice, ni zagrešila toženka, temveč glavna dolžnica, ki je vozilo kljub izrecni pogodbeni prepovedi prodala naprej (64. člen SPZ). Zahteva, da mora upnik za ohranitev poroštva preprečevati potencialne zlorabe drugih (neposestnih) zavarovanj s strani glavnega dolžnika, nima podlage v materialnem pravu.
ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22, 37.
starostna pokojnina - mednarodni sporazum o socialni varnosti - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu
Sporazum z BIH je v zvezi s priznavanjem pravice do pokojnine na podlagi zavarovalnih obdobij pri obeh nosilcih zavarovanj izključil veljavnost določb ZPIZ-1, razen kolikor se izrecno sklicuje na upoštevanje zakonodaje posamezne pogodbenice. Zgolj ob tej predpostavki se pri odločanju o pravici do pokojnine na podlagi sporazuma z BIH lahko upoštevajo tudi stališča, zavzeta v zadevi VIII Ips 274/2008 in v odločbi Ustavnega sodišča Up-770/06 z dne 27. 5. 2009, ki so bila sprejeta v sporih izpred časa uveljavitve sporazuma z BIH.
Če je na podlagi 20. in 22. člena sporazuma z BIH zavarovancu priznana pravica do pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri nosilcih zavarovanj obeh podpisnic sporazuma, pri posameznem nosilcu zavarovanja na podlagi iste zavarovalne dobe zavarovanec ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine.
Na podlagi določb 37. člena sporazuma z BIH gre za enkratno odločanje po uradni dolžnosti o prevedbi v času od 8. 10. 1991 do uveljavitve sporazuma priznanih pokojnin pri posameznem nosilcu zavarovanja na ureditev v skladu z določbami sporazuma, oziroma za odločitev o pogojih za tako prevedbo. V zvezi s tožnikovo invalidsko pokojnino, ki mu je bila pri nosilcu zavarovanja v BIH na podlagi seštevka zavarovalnih obdobij priznana že v letu 2002, je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka o taki prevedbi že odločila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006552
ZKP člen 371, 371/1-11, 392, 392/5. KZ-1 člen 323, 323/1. ZVCP-1 člen 49.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče – malomarnost – odločba o kazenski sankciji - prehod za pešce
Prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče obtoženca ne ekskulpira.
Obtoženčeva vožnja ni bila v skladu s predpisi (približevanje prehodu za pešce, kjer ima pešec absolutno prednost, brez potrebne previdnosti in prilagoditve hitrosti), zato tudi protipredpisno ravnanje pešca (ki je tudi sam opustil potrebno previdnost pri prečkanju ceste) ne izključuje obtoženčeve odgovornosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006480
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 158, 158/1.
pravice obrambe – opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – namen storilca
Kaznivo dejanje razžalitve je moč storiti le naklepno, vendar zadošča zavest storilca, da bodisi z besedami ali drugimi dejanji stori nekaj, kar predstavlja razžalitev ali negativno vrednostno oceno drugega. Ni treba, da bi storilec imel namen, da drugega razžali, temveč je pomembno le, da je razžalitev objektivno podana in da se storilec tega zaveda ter hote tako ravna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – opis kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Nestrinjanje z razlogi o odločilnih dejstvih ne pomeni očitka kršitve določb ZKP, temveč le izpodbijanje s strani nižjih sodišč ugotovljenega dejanskega stanja.
S podajanjem lastne ocene okoliščin, na podlagi katerih je utemeljen priporni razlog, vložnica zahteve za varstvo zakonitosti ne more uspeti, saj s tem uveljavlja nedovoljeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006615
ZKP člen 372, 372-4, 392, 392/5, 394, 394/1, 424, 424/1. KZ člen 25, 212, 221.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe sodišča prve stopnje – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – kršitev materialnega zakona – pravna opredelitev – velika tatvina - prikrivanje
Obsojenec, ki je s sodelovanjem pri izvršitvi skupaj s še neugotovljenimi storilci vzel tuje premične stvari z namenom, da si jih protipravno prilasti, dejanje pa so storili z vdorom v tuje bančne račune v sistemu on-line bančništva s tem, da je eden od neugotovljenih sostorilcev na neugotovljen način vdrl na bančni račun štirih oškodovancev ter z njihovih računov istega dne na račun družbe, ki mu ga je predhodno dal na razpolago obsojeni kot zakoniti zastopnik te družbe, prenesel zneske, ki jih je obsojenec po predhodnem obvestilu istega dne dvignil, je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ.
vračilo sredstev - začasna odredba – izkazanost težko popravljive škode – stečaj - predložitev novih dokazov
Glede na obseg celotnega poslovanja v zadnjih letih in višino pridobljenih (in predvidenih) sredstev (kosmati donos od poslovanja v lanskem letu znaša 139.230,00 EUR), ni z zadostno verjetnostjo izkazano, da bi že plačilo naloženih obveznosti samo po sebi povzročilo stečaj tožnice, kar bi lahko predstavljalo težko popravljivo škodo.
ZP-1 člen 55, 63, 63/4, 65, 65/5, 171. ZKP člen 427.
zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - možnost izjave o prekršku - hitri postopek o prekršku - odločanje sodišča - odločanje prekrškovnega organa
Stranki mora biti omogočeno, da se seznani in opredeli glede vseh vlog in listin v spisu, ki bi lahko v njeno škodo vplivale na odločitev sodišča.