CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0016020
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
priposestvovanje - zastaranje - dobrovernost - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - dopuščena revizija - darilna pogodba z neoverjenim podpisom darovalca - zastaranje zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v okoliščinah konkretnega primera zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine (sploh obligacijski in) zastarljiv, in če je, ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine že zastaral; ter
- ali vložitev tožbe za ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe pretrga dobrovernost posestnika (ki je posest pridobil z realizacijo darilne pogodbe, katero je štel za veljavno in to v pravdi tudi dokazal).
Ni mogoče priposestvovanje nepremičnin po tem, ko so z uveljavitvijo ZZad, t. j. 28. 3. 1992 prešle iz družbene v državno lastnino oz. po tem, ko je bila v zemljiško knjigo vknjižena zadruga kot njihova lastnica. Vprašanje dobre vere je v resnici vprašanje pravne zmote. S sklicevanjem na pravno zmoto pa ni mogoče utemeljiti dobre vere. V takšnih primerih, bi s priposestvovanjem omogočili zaobid določb lastninske zakonodaje ter odpravo nezakonitosti zemljiškoknjižnih vpisov, do katerih je prišlo v procesu lastninjenja nepremičnin.
URS člen 157, 158. ZDavP-2 člen 256. ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 25, 25/1, 25/2. Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 26, 26/1, 26/2. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb člen 27.
dvojno obdavčevanje - dohodnina - postopek skupnega dogovora - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - delo v Nemčiji in Sloveniji - prekinitev sodnega postopka - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja - izpolnjevanje mednarodne pogodbe v dobri veri - pacta sunt servanda
Glede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče.
Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih, kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih razlag 25. člena Sporazuma oziroma 26. člena Pogodbe, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred Ministrstvom za finance.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/5, 418, 418/1. ZUS-1 člen 84.
dovoljena revizija – začasna odredba - odpis davčnega dolga – zastaranje davčnega dolga – tek zastaralnih rokov – veljavnost zakona
Glede zastaranja izterjave revidentovih davčnih obveznosti je bilo v obravnavani zadevi treba uporabiti ZDavP-2, ki v prvem odstavku 418. člena določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob začetku uporabe tega zakona v teku, končajo po tem zakonu. Navedena prehodna določba se nanaša na vse določbe ZDavP-2 in ne le na postopkovne (tako tudi na materialnopravne) in na vse zadeve, ki so bile ob začetku uporabe tega zakona v teku, tako tudi na pravico do izterjave davčne obveznosti, za kar gre v obravnavani zadevi.
ZMZ člen 21, 21/3. ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-4, 76.
mednarodna zaščita – pritožba tožene stranke - prosilec ne predloži dokazov – strogi test presoje – verodostojnost prosilca
Ker je obrazložitev izpodbijane odločbe (glede pogoja iz tretjega odstavka 21. člena ZMZ) nenatančna, nedosledna in v določenih segmentih v nasprotju s podatki spisa, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - označitev vrednosti spornega predmeta - revizija brez razlogov za dovoljenost
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident v obravnavani zadevi trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije ni zadostil. V reviziji ni niti neposredno niti opisano navedel, kateri pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, niti ni pojasnil, zakaj meni, da je revizija dovoljena.
ZPDPD člen 1, 1/1, 1/2. ZUP člen 101, 101/2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – pravočasnost pritožbe v upravnem postopku – iztek prekluzivnega procesnega roka – praznik, ki ni dela prost dan – dan Rudolfa Maistra – pravna praznina – jezikovna razlaga - namenska razlaga
Namen drugega odstavka 101. člena ZUP je izključno v tem, da se na dan, ko upravni organ ne dela, in torej tudi stranke pri organu ne morejo opravljati procesnih aktivnosti, roki za opravo posameznih dejanj v postopku ne morejo izteči.
Če je zadnji dan roka nedelja, praznik (ki je hkrati tudi dela prost dan) ali dela prost dan, posebna presoja o tem, ali organ dela ali ne, ni potrebna, saj zakon izhaja iz domneve, da gre za dni, ko se običajno ne dela, zato se roki na te dni v nobenem primeru ne morejo izteči, tudi če bi posamezen upravni organ na takšen dan delal. Kadar pa gre za dan, ko se običajno dela (kakršen je tudi dan Rudolfa Maistra), pa je pri odločitvi, ali gre za dan, ki povzroči, da se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika, bistveno, ali ta dan upravni organ dela ali ne.
ZKP člen 52, 339, 339/1, 340, 340/2, 372, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe – dokazni postopek - branje zapisnikov o izpovedbah prič - soglasje strank za branje zapisnikov – predlog za pregon - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Trimesečni rok za podajo predloga za pregon ne šteje zgolj od dneva, ko je oškodovanec izvedel za kaznivo dejanje, temveč je za presojo pravočasnosti predloga treba upoštevati tudi datum, ko je oškodovanec izvedel za storilca kaznivega dejanja.
vložitev vloge pri sodišču – roki – pravočasnost vloge – telekomunikacijska sredstva - vloga poslana po faxu – poslovni čas sodišč
Za presojo pravočasnosti vloge, poslane s pomočjo telekomunikacijskih sredstev, se uporablja prvi odstavek 112. člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga, vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče.
Dokaz o uspešno poslanem faksu ni obenem dokaz o prejemu s pomočjo faksa poslane listine, saj je možno, da zaradi napak v telekomunikacijskem omrežju ali podobnih vzrokov telefaks naprava sodišča ne bo prejela vloge pred potekom roka. Tveganje, da bo do tega prišlo, je na strani vlagatelja vloge.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 189, 189/1, 189/2.
dovoljenost revizije – strokovno mnenje carinskega laboratorija - izvedenec v carinskem postopku – zatrjevano pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanja v zvezi s položajem carinskega laboratorija v carinskem postopku in pomenom strokovnega mnenja carinskega laboratorija je Vrhovno sodišče že obravnavalo in v zvezi z njimi zavzelo stališča, kar pomeni, da gre za že rešena pravna vprašanja. Ker izpodbijana sodba od teh stališč ne odstopa, ta vprašanja ne morejo biti več pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanja, ki se nanašajo na možnost stranke, da predlaga postavitev izvedenca v carinskem postopku in na ravnanje carinskega organa v primeru takšnega dokaznega predloga, so po mnenju revizijskega sodišča vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago ustreznih določb ZUP.
V postopkih, v katerih carinski laboratorij izdela strokovno mnenje, ni treba postaviti izvedenca, ki bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, ko carinski zavezanec z dokazi, ki jih predloži (na primer izvid in mnenje drugega laboratorija o istem blagu) pri uradni osebi vzbudi utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja carinskega laboratorija, oziroma v drugih utemeljenih primerih.
mednarodna zaščita – status begunca – status subsidiarne zaščite - dokazno breme – pravno upoštevni dokazi in informacije – glavna obravnava
Mednarodne zaščite v obliki statusa begunca oziroma statusa subsidiarne zaščite ni mogoče priznati, če za to niso izpolnjeni z ZMZ predpisani pogoji. Dokazno breme v postopku mednarodne zaščite je deljeno, vendar mora prosilec čim bolj obširno, natančno in po resnici navesti okoliščine, ki njegovo prošnjo utemeljujejo. Če jih ne, ni mogoče toženi stranki in sodišču očitati, da nista popolno in pravilno ugotovila dejanskega stanja, še zlasti, ker je imel za to prosilec več možnosti in je bil na svoje pravice in obveznosti v postopku večkrat opozorjen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006532
ZKP člen 358, 358-1, 359-3, 372, 372-1. KZ člen 256, 258.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – oprostilna sodba – razlog za oprostitev obtožbe
Če je v pravnomočni sodbi ugotovljeno, da obdolžencu dejanje ni dokazano (ne pa, da opis dejanja ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja), ni mogoče govoriti o kršitvi kazenskega zakona.
ZPP člen 104, 104/1, 108, 336, 339, 339/2-14, 360. ZS člen 2, 2/1. ZMZ člen 2, 10, 10/1, 21, 21/1, 21/2, 28, 52, 52/1-2, 53 ZUP člen 9. ZUS-1 člen 22, 22/1, 52, 59, 59/2-2, 71, 71/2, 75, 75/2, 75/3.
mednarodna zaščita – status begunca – status subsidiarne oblike zaščite - verodostojnost prosilca – specifične informacije - absolutne bistvene kršitve postopka – opredelitev do tožbenih ugovorov – sklicevanje na utemeljitev upravnega organa - vloga napisana v tujem jeziku – poslovanje sodišč v slovenskem jeziku – glavna obravnava
Prvostopenjsko sodišče je večinoma sledilo utemeljitvi odločbe tožene stranke ter se je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 nanjo sklicevalo. Po presoji Vrhovnega sodišča se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh za odločitev o zadevi pravno pomembnih ugovorov s tem, ko se je sklicevalo na razloge v obrazložitvi odločbe tožene stranke in s tem, ko se je opredelilo do ključnih tožbenih ugovorov.
varstvo osebnih podatkov – informacijski pooblaščenec - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni izpostavljeno - pavšalno zatrjevanje neenotne sodne prakse
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja sploh ni izpostavila, zato tudi ne more uspeti s pavšalnim zatrjevanjem neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje in ne z zatrjevanjem, da o (neizpostavljenem) pravnem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo.
ZPP člen 41, 41/2, 367. ZNP člen 103. OZ člen 393, 393/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - obresti kot postranska terjatev - deljive terjatve - zavrženje revizije
V primeru, ko se z revizijo izpodbija odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, je vrednost spornega predmeta enaka nič. V primeru, ko denarna terjatev (obveznost) ni opredeljena kot solidarna (na upniški in/ali dolžniški strani), gre za deljivo terjatev (obveznost).
dovoljenost revizije – vrednostni pogoj – pravica izražena v denarni vrednosti - vodno dovoljenje - zelo hude posledice – neizkazane navedbe – dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen v zadevi, kjer se presoja zakonitost odločbe o (delnem) vodnem dovoljenju, saj pravica stranke, ki jo revident uveljavlja, ni izražena v denarju.
Revident ni predložil nobenega dokaza za svoje navedbe o nastanku zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 224, 224/4, 290.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe – dokončnost odločbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev vsebuje izvršilni naslov, to je odločba gradbenega inšpektorja, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe le izvršuje.
Dokončnost odločbe ni pogoj za njeno izvršljivost, saj je ta postala izvršljiva s pretekom roka za prostovoljno izpolnitev.
Ne gre za odločanje o obveznosti pritožnice v delu, ko je določena izvršba po drugih osebah, saj gre le za prisilno izvršitev, ker pritožnica naloženega ukrepa ni prostovoljno izvršila sama.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. CZ člen 145, 145/3-1. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 203, 203/3-1.
dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolžnik - odgovornost fizične ali pravne osebe
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po 147. členu CZ in po 202. ter 203. členu CZS za carinski dolg, ki nastane z nezakonito odstranitvijo blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, izpod carinskega nadzora, je zavezana „oseba, ki je odstranila blago izpod carinskega nadzora“. Z besedo „oseba“ pa je mišljena tako fizična kot pravna oseba, odvisno od okoliščin primera, kar izhaja tudi iz odločbe SEU v zadevi C-414/02 z dne 23. 9. 2004.
Stališče Vrhovnega sodišča glede na okoliščine tega primera ne odstopa od stališča, ki ga je Vrhovno sodišče sprejelo v sodbi v zadevi X Ips 836/2004 z dne 18. 10. 2007, saj so bile v slednjem primeru okoliščine drugačne in je bilo mogoče za dajatev obremeniti fizični osebi.