Glede tožnikove identitete se po presoji Vrhovnega sodišča upravičeno pojavlja dvom, saj je dajal različne podatke o sebi (M. S. iz Alžirije, A. K. iz Iraka). Poleg tega je tudi večkrat spremenil izjave o poti, po kateri je prišel v Slovenijo. Obstaja pa tudi realna verjetnost, da bo zapustil Slovenijo, če mu gibanje ne bo omejeno. Zaradi navedenih razlogov je tudi po presoji Vrhovnega sodišča podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ (ugotavljanje istovetnosti prosilca).
Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil tožnik prijet ob prihodu trajekta iz Švedske na Finsko, ko je finska policija ugotovila, da je vstopil na Finsko s ponarejeno osebno izkaznico. Finska policija je nato ugotovila, da je na Norveškem predhodno že zaprosil za mednarodno zaščito, na podlagi prstnih odtisov pa so ugotovili, da je pred to prošnjo bil že prosilec za mednarodno zaščito v Sloveniji. Zato ga je predala slovenskim organom. Zatorej je sum, da je tožnik dne 20. 2. 2013 vložil ponovno prošnjo za mednarodno zaščito samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države, utemeljen.
ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 36/1-6. ZLS člen 29, 29/2-5, 33, 33/6, 68.
razrešitev člana komisije občinskega sveta – predmet upravnega spora – procesne predpostavke – zavrženje tožbe – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu
S tožbo zoper sklep o razrešitvi tožnika z mesta člana Komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja tožene stranke, tožnik ni uveljavljal kakšne svoje pravice. Biti član komisije občinskega sveta ni pravica, ki bi imela varstvo v sodnem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – trditve o nezakonitosti dela sodišča
Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar takšnih ravnanj sodišča predlagatelja ne zatrjujeta.
status žrtve vojnega nasilja – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – zelo hude posledice niso posledice izpodbijane odločitve
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Tega pa v tem primeru revident ni napravil.
Če se revident sklicuje na hude posledice, ki niso posledica izpodbijane odločitve, ni izkazano izpolnjevanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Domneva nedolžnosti nima absolutnih materialnopravnih učinkov, saj sme država (sodišče) poseči v prostost določene osebe še preden je zanjo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je storilec kaznivega dejanja, če je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje.
ZDavP-2 člen 107, 107/1-3, 125, 126, 126/5. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 92. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
dovoljena revizija – odpis davčnega dolga – odlog plačila davčnega dolga – zastaranje pravice do izterjave davka - vrednostni kriterij
Ker iz ugotovitev drugostopnega davčnega organa izhaja, da se v seznamu navedeni izvršilni naslovi nanašajo na davčni dolg, ki je zapadel v plačilo po letu 2006, ne držijo revidentkine navedbe, da gre za obveznosti, ki se nanašajo na leto 1999. Ugovor absolutnega zastaranja pravice do izterjave davka je tako neutemeljen.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Sklep, ki se izda v ekstradicijskem postopku, ne pomeni pravnomočne sodne odločbe po pravnomočno končanem sodnem postopku iz prvega odstavka 420. člena ZKP, temveč predstavlja ugotovitveno odločbo, zoper katero zakon določa kot pravno sredstvo le pritožbo.
prodaja nepremičnine - navidezna pogodba - oblika pogodbe - - obličnost navidezne pogodbe – promet z nepremičninami - ničnost – plačilo davka na promet z nepremičninami - uveljavljanje ničnosti zaradi davčne zatajitve
Varstvo splošnega interesa (izpolnjevanje davčnih obveznosti iz prometa z nepremičninami) se ustrezno varuje na področju davčnega in morebitnega kazenskega postopka, ne sega pa to varstvo na področje veljavnosti sklenjenih poslov v obligacijskem razmerju med strankami.
ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394, 394/1. ZOR člen 141, 141/1, 382, 399, 399/4, 399/2.
pogodbene obresti - višina obrestne mere pogodbenih obresti - oderuštvo - odgovornost družbenikov izbrisane družbe
Toženca v pritožbi prvostopenjskega razlogovanja o odsotnosti subjektivnega elementa oderuštva sploh nista grajala, v postopku z izrednim pravnim sredstvom pa širšega preizkusa ni mogoče izposlovati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka sodišča kot stranka v postopku - strojepiska – objektivna nepristranskost sodišča
Zaposlitev toženke na pristojnem sodišču je tehten razlog za določitev drugega sodišča.
uporabnina – pravni naslov – osebna služnost - služnost stanovanja – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari
Po določbi prvega odstavka 247. člena SPZ je služnost stanovanja osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca. To pomeni, da v krog upravičencev do uporabe stanovanja poleg imetnika služnosti stanovanja sodijo tudi člani njegove družine.
obnova sodnega postopka – nova dejstva in dokazi – ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje – zavrženje predloga
Ker prvostopenjsko sodišče v upravnem sporu, katerega obnovo pritožnik predlaga, ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, temveč je o tožbi odločil senat na seji na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, kar je navedlo tudi v obrazložitvi sodbe, tudi pritožbeno sodišče meni, da ne gre za položaj iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1. Ta določa, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde
Obsojenec, ki z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti nasprotuje dejanskim ugotovitvam in zaključku sodišča na podlagi ugotovljenih dejstev in njegovega priznanja krivde, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – sprememba sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Ker v pritožbenem postopku zavrnjeni del obtožbe ni bil obsežen v obsodilnem izreku prvostopenjske sodbe, se obseg kaznivega dejanja zaradi odločitve pritožbenega sodišča ni spremenil.
pogodba o prodaji delnic – pogoj - odložni pogoj – veljavnost pogodbe, sklenjene z odložnim pogojem - pridobitev pravice razpolaganja – vpis nematerializiranih vrednostnih papirjev – izpolnitveno ravnanje
Zakoniti imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja pridobi pravico razpolagati z vrednostnim papirjem šele z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v svojo korist v centralnem registru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0016020
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
priposestvovanje - zastaranje - dobrovernost - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - dopuščena revizija - darilna pogodba z neoverjenim podpisom darovalca - zastaranje zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v okoliščinah konkretnega primera zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine (sploh obligacijski in) zastarljiv, in če je, ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine že zastaral; ter
- ali vložitev tožbe za ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe pretrga dobrovernost posestnika (ki je posest pridobil z realizacijo darilne pogodbe, katero je štel za veljavno in to v pravdi tudi dokazal).
Ni mogoče priposestvovanje nepremičnin po tem, ko so z uveljavitvijo ZZad, t. j. 28. 3. 1992 prešle iz družbene v državno lastnino oz. po tem, ko je bila v zemljiško knjigo vknjižena zadruga kot njihova lastnica. Vprašanje dobre vere je v resnici vprašanje pravne zmote. S sklicevanjem na pravno zmoto pa ni mogoče utemeljiti dobre vere. V takšnih primerih, bi s priposestvovanjem omogočili zaobid določb lastninske zakonodaje ter odpravo nezakonitosti zemljiškoknjižnih vpisov, do katerih je prišlo v procesu lastninjenja nepremičnin.