določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti - videz nepristranskosti sodišča - sodnik kot zakonec stranke v postopku - ugoditev predlogu
Položaj, ko je stranka postopka zakonec sodnika sodišča, ki obravnava zadevo, je bila v sodni praksi že večkrat prepoznana kot utemeljena okoliščina za prenos pristojnosti. Zato je Vrhovno sodišče tudi v tej zadevi predlogu za prenos pristojnosti ugodilo ter za odločanje v pritožbenem postopku te nepravdne zadeve določilo Višje sodišče v Celju.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46. ZUS-1 člen 74.
mednarodna zaščita - pravica do informacije - nedovoljena pritožbena novota - predaja odgovorni državi za obravnavanje prošnje za azil - pogoji za mednarodno zaščito - razlike - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - učinkovit azilni postopek - dostop do sodnega varstva
Z vidika presoje ovir za predajo prosilca za mednarodno zaščito drugi državi članici na podlagi Uredbe Dublin III bistvenega pomena to, kako ravnajo organi v državi članci s prosilci za mednarodno zaščito, ki so jim predani v okviru dublinskih postopkov.
Razlike med organi in sodišči države članice, ki daje zahtevo za sprejem, ter na drugi strani organi in sodišči države članice, na katero je zahteva naslovljena, glede razlage materialnih pogojev za mednarodno zaščito, niso sistemske pomanjkljivosti.
Zahteva po zagotavljanju dostopa do učinkovitega azilnega postopka v sprejemni državi članici ne pomeni le upravnega postopka, ampak je njen neločljivi del tudi učinkovit sodni nadzor. To pomeni, da mora imeti prosilec zoper odločitve, ki se nanašajo nanj, možnost dostopa do sodnega varstva, v okviru katerega lahko uveljavlja tudi kršitve upravnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti - videz nepristranskosti sodišča - odvetnik - zaposlitev bližnjega sorodnika pravdne stranke na pristojnem sodišču - zavrnitev predloga
Da je odvetnik ali odvetnica, ki večkrat sodeluje kot pooblaščenec strank v sodnih postopkih, dobro poznan med sodniki določenega sodišča ali več njih, je za sodišča v državi pogosta in običajna okoliščina, ki ne more predstavljati razloga za prenos krajevne pristojnosti. Tako je Vrhovno sodišče že odločilo v sklepu I R 137/2021 z dne 20. 10. 2021. Tudi zatrjevana okoliščina, da je sestra predlagateljice nekoč opravljala delo strokovne sodelavke na sodišču v Novi Gorici, samo po sebi ne govori v prid takšni personalni povezavi med predlagateljico in vsemi sodniki tega sodišča, ki bi vrgla senco dvoma na nepristranskost sodišča v Novi Gorici.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - versko ali drugo prepričanje - dolžnost pravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov - pravica in dolžnost informiranja
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču Upravnega sodišča, da glede na vsa prejeta opozorila ni nobenega razloga, zaradi katerega pritožnik o svojem ateizmu ne bi spregovoril že v prejšnjem postopku odločanja o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. Vrhovno sodišče ob tem še dodaja, da je z danimi opozorili toženka izpolnila svojo dolžnost ustrezno informirati pritožnika, ter da je obseg ugotavljanja dejstev in informacij v prvi vrsti odvisen od navedb in izjav prosilca. Glede zatrjevanega načina ravnanja kot prava neuka stranka pa Vrhovno sodišče poudarja, da je že večkrat sprejelo stališče, da nevednost o tem, katere stvari so pomembne, sama po sebi ne more biti opravičljiv razlog, da pritožnik pri podaji prošnje ni uveljavljal resničnih razlogov, zaradi katerih je zapustil izvorno državo.
izdaja začasne odredbe - upravni spor - ureditvena začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode - vzpostavitev prejšnjega stanja
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je preseženo stališče, da učinkov izpodbijanega upravnega akta sploh ni mogoče zadržati v upravnem sporu, če se ne izvršuje v prisilnem postopku upravne izvršbe. V skladu s tem je za odložitev pravnih učinkov izpodbijanega upravnega akta ustaljena sodna praksa take začasne odredbe izdajala kot ureditvene začasne odredbe, s katerimi se začasno uredi stanje na način, da se odložijo učinki izpodbijane odločitve tožene stranke.
Bistven pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe je nastanek težko popravljive škode. Taka pa bo v primeru, ko kljub uspehu v upravnem sporu ne bo mogoče doseči (ali pa le z nesorazmernimi težavami) vzpostavitve prejšnjega stanja. Zato mora tožnik izkazati, da v primeru uspeha s tožbo brez izdane začasne odredbe ne bo dosežen cilj konkretnega upravnega spora oziroma bo uspeh s tožbo zaradi nastale težko popravljive škode zanj ostal brez pomena.
Procesna vloga izvedenca sama po sebi ni takšna, da bi njegovo (pogostejše) sodelovanje v postopkih na sodišču, ki odloča v nepravdni zadevi, lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarilo upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.
mednarodna zaščita - pritožba - resna škoda - subjekt preganjanja ali resne škode - revščina - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj
Razlog za mednarodno zaščito ne more biti le okoliščina, da je za prosilca ekonomski in socialni sistem v izvorni državi slabši kot v državi, kjer prosi za mednarodno zaščito.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stalno prebivališče - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija pristojnosti smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz predloga predlagatelja, priloženega zapisnika CSD Posavje o obisku na domu in zdravniškega potrdila je razvidno, da nasprotni udeleženec in njegova soproga že dlje časa ne bivata na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča v Domžalah, temveč na naslovu ..., ter da je nasprotni udeleženec v celoti odvisen od pomoči drugih. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred sodiščem, na območju katerega nasprotni udeleženec trenutno biva.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - objektivna nepristranskost sodišča - subjektivna pristranskost sodnika - zavrnitev predloga - izločitveni razlog
Uveljavljanju subjektivne pristranskosti sodnika je namenjen institut izločitve sodnika, medtem ko je objektivni videz nepristranskosti lahko prizadet le v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti.
Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča ali sankcija za njegovo nepravilno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00086967
ZNP-1 člen 61, 62. ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Ker gre za postopek, v katerem je hitrost izraziteje poudarjena, in je očitno, da bo mogoče postopek bolj ekonomično izvesti pred drugim sodiščem, je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
pripor - bivalne razmere v priporu - prostorska zasedenost - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - celovita presoja
Iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanašajo na kršitev 3. člena EKČP kot posledice neustreznih razmer v zavodih za prestajanje zaporne kazni, je mogoče razbrati, da presoja o nečloveškem oziroma ponižujočem ravnanju z osebami, ki jim je odvzeta prostost, ne temelji zgolj na kvantitativnem kriteriju kvadratnih metrov talne površine na pridržano osebo v večposteljnih nastanitvah, še manj na splošno znanih podatkih o neugodnih razmerah v zavodih za prestajanje kazni. Presoja, ali je oseba, ki ji je odvzeta prostost, izpostavljena kršitvi 3. člena EKČP je celovita. Pri tej presoji je treba upoštevati še zlasti, ali je nedoseganje standarda 3 m2 talne površine v večposteljnih sobah dolgotrajno ali zgolj občasno, ali takšno zmanjšanje površine spremlja zadostna svoboda gibanja in ustrezne dejavnosti zunaj celice, ali je oseba zaprta v na splošno ustreznem pripornem zavodu, ali ji je zagotovljena naravna svetloba, določena stopnja zasebnosti, osnovne sanitarne in higienske zahteve, vadba na prostem in podobno.
ZPP člen 343, 343/4, 346/1. URS člen 25, 125. ZUS-1 člen 22, 22/2.
nedovoljena pritožba - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost
Stranka lahko v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - nasilje v družini - resna škoda
Pritožnikovo ponavljanje njegovega občutka ogroženosti ne utemeljuje drugačne pravne opredelitve njegovega strahu zaradi nasilja njegove žene. Ta strah ne izvira od enega izmed subjektov, ki lahko povzročijo resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1. To so država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, nedržavni subjekti (torej tudi družinski člani) pa le, če je mogoče dokazati, da pred tem navedeni subjekti, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred njimi (tretja alineja 24. člena ZMZ-1).
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 19, 19/2. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-3, 73, 75, 75/1, 75/1-2. ZMZ-1 člen 26, 26/1, 52, 52/1.
mednarodna zaščita - pritožba - pravno sredstvo zoper sodbo sodišča prve stopnje - obrazložen ugovor - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti - neizkazana resna škoda - navedbe prosilca ne zadoščajo kriteriju preganjanja po ZMZ - sprememba in dopolnitev obrazložitve sodbe - sklicevanje na sodno prakso
Pritožba v upravnem sporu je pravno sredstvo zoper prvostopenjsko sodbo in ne zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo. Zato je potrebno ugovore usmeriti zoper izpodbijano sodbo in ne zoper upravni akt, če naj ugovori vodijo do uspeha s pravnim sredstvom.
Prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, šteje za očitno neutemeljeno, če je prosilec v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1. Taka razlaga pravil ZMZ-1, kdaj je dopustno uporabiti pravila pospešenega postopka, pa je po vsebini pravilna. Diskriminacija sama po sebi ni zadosten razlog za status mednarodne zaščite, saj morajo biti dejanja zadostne teže, da jih je mogoče opredeliti kot preganjanje v smislu ZMZ-1.
Upravno sodišče je dopolnilo obrazložitev v upravnem sporu izpodbijane odločbe z oceno spoštovanja načela nevračanja na podlagi sodne prakse SEU in ESČP. ZUS-1 Upravnemu sodišču omogoča, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu. Te razloge pa sodišče navede v sodbi. Zato zgolj dopolnitev obrazložitve glede uporabljenega materialnega prava s sklicevanjem na sodno prakso SEU in ESČP po stališču Vrhovnega sodišča ne pomeni nedovoljenega dopolnjevanja materialnopravnih stališč toženke.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 43. ZZK člen 1. ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/1.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje - izredno priposestvovanje - mirna posest - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje glede neobstoja dobroverne posesti tožnikov?
ZPP člen 83, 339, 339/2, 339/2-8, 379, 379/1, 384, 384/3.
direktna revizija - postavitev začasnega zastopnika - pravica do izjave stranke - ugoditev reviziji
Pri postavitvi začasnega zastopnika gre za pomembno odločitev in ne le za sklep procesnega vodstva. Sklep o postavitvi začasnega zastopnika določa, kdo je upravičen zastopati stranko in opravljati procesna dejanja v njenem imenu, kar neposredno vpliva na njen procesni položaj v postopku. Drugače kot pri sklepu procesnega vodstva, ki ne postane pravnomočen, ker ga je mogoče vedno spremeniti in sodišče nanj ni vezano (četrti odstavek 329. člena ZPP), se želi s postavitvijo začasnega zastopnika zagotoviti obstoj okoliščin, ki morajo biti podane, da bi bilo sojenje dopustno. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, ki je drugi odstavek 83. člena ZPP razlagalo dobesedno: da je že s tem, ko je prvi toženec v spis vložil vlogo, na podlagi samega zakona prenehala pravna podlaga za njegovo zastopanje s strani začasne zastopnice. Pooblastila začasne zastopnice so prenehala šele s pravnomočnostjo sklepa o razrešitvi. Vsa dejanja, ki jih je opravila do tega datuma - vključno z vložitvijo pritožbe - so imela popoln pravni učinek. Zato je napačna odločitev sodišča druge stopnje, da je pritožba prvega toženca, ki jo je vložila začasna zastopnica, nedovoljena.