Delegacija v skladu s 67. členom ZPP pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zaradi česar jo je treba - kot vse izjeme - razlagati ozko. Vrhovno sodišče je že (na splošno in tudi v tem postopku) poudarilo, da zgolj okoliščina, da stranka po spremembi bivališča prebiva izven območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi, brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti - ugoditev predlogu - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakoniti zastopnik stranke - župan - direktor
Dejstvo, da je bil župan (zakoniti zastopnik) udeleženke pred nastopom županske funkcije (2022) zaposlen kot dolgoletni direktor Okrožnega sodišča v Novi Gorici in s tem tudi sodečega sodišča, predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nepristranskosti tega sodišča.
ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. GZ-1 člen 105. ZNP-1 člen 42.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pravica do doma - poseg v lastninsko pravico - sorazmernost posega - sodna presoja - rušitev dela objekta - inšpekcijski ukrep - dokazno breme
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pooblastilo za zastopanje - Državno odvetništvo - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odškodninska odgovornost države za delo stečajnega upravitelja
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - strokovni sodelavec - zakonec - organizacijska enota - večje sodišče - dvom v nepristanskost
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba tudi, da ni stranka postopka tista, ki je zaposlena na organizacijsko povezanem sodišču, temveč njegova soproga, kakor tudi to, da ni sodni funkcionar (sodnica). Hkrati je treba upoštevati, da Okrožno sodišče v Novem mestu in Okrajno sodišče v Novem mestu, gledano skupaj, nista manjši sodišči. Četudi sta obe sodišči v isti stavbi, štejeta večje število oseb in je malo verjetno, da bi med seboj vsi sodelovali ali prijateljevali.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovna sodelavka - različni sodišči - zavrnitev predloga
Okrajno sodišče v A ima enajst sodnikov in v slovenskih razmerah ni manjše okrajno sodišče, zaradi česar bi se lahko ustvaril vtis o pristranskosti posameznih ali kar vseh sodnikov sodišča pri povprečnem človeku, upoštevajoč položaj hčerke drugega nasprotnega udeleženca, ki je zaposlena na drugem sodišču in tudi ni sodnica. Zato za delegacijo pristojnosti ne zadošča, da je hčerka drugega nasprotnega udeleženca zaposlena v isti zgradbi, kot je sodišče, pred katerim ima njen oče sodni postopek, ampak bi morala biti izkazana ožja povezanost s sodniki nepravdnega oddelka Okrajnega sodišča v A.
Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni namenjen temu, da bi zadevo obravnavalo sodišče, kjer niti nobena od strank niti noben od ožjih sorodnikov strank nima oziroma ni imel nikoli kakršnihkoli stikov s katerimkoli zaposlenim na sodečem sodišču ali celo na obeh sodiščih, ki se nahajata v isti zgradbi. Zagotavljanju objektivne nepristranskosti je namenjen institut izločitve posameznih sodnikov.
ZVO-1 člen 20, 20/7. Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 21, 23.
predlog za dopustitev revizije - ravnanje z odpadki - prevzem in skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč - finančno jamstvo - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno presodilo določbe 115. in 20. člena ZVO-1, glede obstoja zakonske podlage za naložitev finančnih jamstev s podzakonskim predpisom za nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.
predlog za dopustitev revizije - sprejem v državljanstvo RS - središče življenjskih interesov - relevantno časovno obdobje - načelo zakonitosti - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je presoja sodišča v upravnem sporu omejena na preizkus pogoja 3. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije po dejanskem stanju na dan izdaje upravnega akta organa prve stopnje, na dan izdaje upravnega akta organa druge stopnje ali na dan odločitve Upravnega sodišča v postopku s tožbo?
predlog za dopustitev revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - procesni rok - materialni rok - iztek roka na dela prost dan - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali gre pri določbi prvega odstavka 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za materialni prekluzivni rok ali za procesni rok?
2. Ali se za navedeni rok uporabi drugi odstavek 101. člena ZUP, po katerem se v primeru, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika?
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - razveljavitev prvostopenjske odločbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - nedovoljeni pritožbeni razlogi - obseg pritožbenega preizkusa - meje preizkusa v pritožbenem postopku - zavrnitev pritožbe
Toženec v pritožbi navaja le razloge, zaradi katerih po 357.a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - ugoditev predlogu - drug tehten razlog - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - odškodninski zahtevek zaradi nedopustnega ravnanja sodišča - odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - zavrnitev predloga za brezplačno pravno pomoč - odločba bpp
Zavrnitev predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči, o čemer je odločil predsednik Okrožnega sodišča v Novi Gorici, ne predstavlja sojenja, temveč odločanje v okviru predsednikovih zakonskih - sodno upravnih pooblastil. Vendar pa gre za odločanje sodišča, na katerem tožnica utemeljuje del tožbenih razlogov za obstoj zatrjevane kvalificirane protipravnosti oziroma napake Okrožnega sodišča v Novi Gorici in posledične povzročitve škode. Po presoji Vrhovnega sodišča lahko tudi taka odločitev navzven - v javnosti - dejansko ustvari videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli odločati po svoji vesti in nepristransko.