začasna odredba - lokalna samouprava - holding - občina kot ustanoviteljica - župan - občinski svet - sprememba odloka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavrnitev pritožbe
Zgolj dejstvo, da bo odločanje v imenu ustanoviteljice v Javnem holdingu (vsaj začasno) prevzel drug organ ustanoviteljice, ne predstavlja škode, ki je nepopravljiva in bi bilo zato sodno varstvo v tem upravnem sporu neučinkovito. Kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, so namreč posledice izvršitve Odloka, če bo kasneje v upravnem sporu ugotovljena njegova nezakonitost, popravljive, saj bodo ustanoviteljske pravice v Javnem holdingu po pravnomočni odločitvi sodišča spet prešle na pritožnika kot župana in to ne glede na to, ali je pred tem prišlo do menjav članov v organih Javnega holdinga ali ne.
V 32. členu ZUS-1 ni predvidena možnost, da stranka v postopku predlaga izdajo začasne odredbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela škoda drugim. Če tožeča stranka zahteva izdajo začasne odredbe, mora izkazati težko popravljivo škodo, ki bi utegnila nastati njej oziroma v obravnavanem primeru občini, saj je pritožnik vložil tožbo kot župan na podlagi šestega odstavka 33. člena ZLS, ne pa tretji osebi.
Absolutna bistvena kršitvijo določb postopka iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, med drugim, če sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat ponovilo, da mora biti za obstoj zatrjevane bistvene kršitve določb upravnega spora možnost preizkusa odločitve izključena. Navedeno za sklep sodišča prve stopnje ni mogoče ugotoviti. Iz obrazložitve je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje opravilo presojo pogojev za izdajo začasne odredbe, in prav tako, da je pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank in se do njih opredelilo. Izpodbijani sklep je tako dovolj obrazložen in ga je mogoče preizkusiti oziroma je z njim zagotovljena pravica do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave. Zgolj nestrinjanje z razlogi, na katerih temelji izpodbijana odločitev, pa za obstoj zatrjevane bistvene kršitve pravil postopka ne zadošča.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 82, 131. ZVZD-1 člen 5, 12. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 93.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - plačilo odškodnine - nesreča pri delu - obstoj odškodninske odgovornosti - dokazna ocena - jezikovna razlaga
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
delegacija pristojnosti - zavrnitev predloga - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča
Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Okrajnim sodiščem v A in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
zapuščinski postopek - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je predlogu za delegacijo pristojnosti ugodilo, ker je glede na ugotovljene okoliščine očitno, da se bo postopek lažje opravil pred drugim sodiščem, saj večina dedičev živi v bližini tega sodišča.
zamudna sodba - pravica do izjave - svoboda izražanja - pravica do časti in dobrega imena - osebna vročitev - javna oseba - poslanec - odgovorni urednik - fikcija vročitve
Iz prakse ESČP, ki ji sledita tudi Ustavno in Vrhovno sodišče, je pri presoji, ali je bila vročitev pravilno opravljena, treba oceniti, ali so pristojni organi izkazali zadostno skrbnost pri obveščanju naslovnika o postopku in je zato mogoče šteti, da se je naslovnik s svojim ravnanjem sam odrekel pravici, da nastopi pred sodiščem. Bistvenega pomena je, da je bil toženec obveščen o sodnem pisanju in o tem, kje se nahaja, torej je imel realno možnost, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, pa tega ni storil. To pa pomeni, da je toženec sam ravnal nevestno in je tako pravilna ocena sodišča druge stopnje, da s postopanjem sodišča prve stopnje ni bilo poseženo v njegovo pravico do izjave v postopku.
Razprava o položaju, vlogi in avtonomnosti medijev nedvomno pomeni razpravo o pomembni družbeni temi. Paziti pa je treba, da se sicer pomembna družbena tema ne zlorabi za osebni napad na novinarja z namenom njegove diskreditacije. Posebna okoliščina obravnavane zadeve je prav ta, da so bile izrazito grobe in žaljive seksistične označbe vplivnega politika naperjene neposredno proti urednici televizijske oddaje, ki je obravnavala temo v javnem interesu. Dopuščanje sramotilnih seksističnih izjav vplivnega politika namreč lahko samoomejujoče vpliva na svobodo medijskega izražanja in družbenega angažiranja žensk. Prav zaradi varstva javnega interesa po medijskem pluralizmu, ki je pomemben za uresničevanje ustavne demokracije sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, ko sta v koliziji med toženčevo svobodo izražanja (39. člen Ustave) in tožničino pravico do časti in dobrega imena, ki je v Ustavi varovana v okviru pravice do osebnega dostojanstva (34. člen) in pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen), dali prednost slednji.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - drug tehten razlog - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodenjem
Nejasne navedbe tožene stranke, da naj bi prišlo zaradi ravnanja tožečih strank v kazenskem postopku do uporabe nezakonitih metod in oteženega dela naslovnega sodišča, ne predstavljajo razloga, ki bi lahko omogočal prenos pristojnosti na drugo sodišče. Nezadovoljstvo stranke s potekom postopka oziroma ravnanjem posameznih strank oziroma udeležencev v postopkih je lahko predmet pravnih sredstev v primeru, če stranka ni oziroma ne bo zadovoljna z izidom postopka oziroma odločitvijo v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00075522
ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22. OZ člen 6, 6/2.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, naj ugotovi, da je notarski zapis kreditne pogodbe ničen in da je tožena stranka dolžna tožnikoma v 15 dneh plačati 86.954,40 EUR. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe, odločitev o zavrnitvi dajatvenega zahtevka pa je razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - kršitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - izločitev sodnika - dvom v nepristanskost
Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom razpravljajoče sodnice (počasnost) in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev. Pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja si stranka navsezadnje lahko zagotovi z nadzorstveno pritožbo in drugimi sredstvi po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pravna sredstva ima tudi zoper odločanje predsednika sodišča.
Delegacija v skladu s 67. členom ZPP pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zaradi česar jo je treba - kot vse izjeme - razlagati ozko. Vrhovno sodišče je že (na splošno in tudi v tem postopku) poudarilo, da zgolj okoliščina, da stranka po spremembi bivališča prebiva izven območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi, brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti - ugoditev predlogu - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakoniti zastopnik stranke - župan - direktor
Dejstvo, da je bil župan (zakoniti zastopnik) udeleženke pred nastopom županske funkcije (2022) zaposlen kot dolgoletni direktor Okrožnega sodišča v Novi Gorici in s tem tudi sodečega sodišča, predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nepristranskosti tega sodišča.
ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. GZ-1 člen 105. ZNP-1 člen 42.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pravica do doma - poseg v lastninsko pravico - sorazmernost posega - sodna presoja - rušitev dela objekta - inšpekcijski ukrep - dokazno breme
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pooblastilo za zastopanje - Državno odvetništvo - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odškodninska odgovornost države za delo stečajnega upravitelja
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - strokovni sodelavec - zakonec - organizacijska enota - večje sodišče - dvom v nepristanskost
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba tudi, da ni stranka postopka tista, ki je zaposlena na organizacijsko povezanem sodišču, temveč njegova soproga, kakor tudi to, da ni sodni funkcionar (sodnica). Hkrati je treba upoštevati, da Okrožno sodišče v Novem mestu in Okrajno sodišče v Novem mestu, gledano skupaj, nista manjši sodišči. Četudi sta obe sodišči v isti stavbi, štejeta večje število oseb in je malo verjetno, da bi med seboj vsi sodelovali ali prijateljevali.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovna sodelavka - različni sodišči - zavrnitev predloga
Okrajno sodišče v A ima enajst sodnikov in v slovenskih razmerah ni manjše okrajno sodišče, zaradi česar bi se lahko ustvaril vtis o pristranskosti posameznih ali kar vseh sodnikov sodišča pri povprečnem človeku, upoštevajoč položaj hčerke drugega nasprotnega udeleženca, ki je zaposlena na drugem sodišču in tudi ni sodnica. Zato za delegacijo pristojnosti ne zadošča, da je hčerka drugega nasprotnega udeleženca zaposlena v isti zgradbi, kot je sodišče, pred katerim ima njen oče sodni postopek, ampak bi morala biti izkazana ožja povezanost s sodniki nepravdnega oddelka Okrajnega sodišča v A.
Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni namenjen temu, da bi zadevo obravnavalo sodišče, kjer niti nobena od strank niti noben od ožjih sorodnikov strank nima oziroma ni imel nikoli kakršnihkoli stikov s katerimkoli zaposlenim na sodečem sodišču ali celo na obeh sodiščih, ki se nahajata v isti zgradbi. Zagotavljanju objektivne nepristranskosti je namenjen institut izločitve posameznih sodnikov.
ZVO-1 člen 20, 20/7. Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 21, 23.
predlog za dopustitev revizije - ravnanje z odpadki - prevzem in skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč - finančno jamstvo - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno presodilo določbe 115. in 20. člena ZVO-1, glede obstoja zakonske podlage za naložitev finančnih jamstev s podzakonskim predpisom za nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.