ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZSICT člen 26, 26/2.
zavrženje tožbe - sodni tolmač - preizkus znanja - ni upravni akt po ZUS1 - zavrnitev pritožbe
Odločba, izdana na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju ZSICT), s katero je toženka pritožnici kot sodni tolmački odredila opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti za nemški jezik, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Procesnemu aktu zgolj zaradi morebitnih nadaljnjih posledic, ki temu aktu lahko šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici, ki mora biti kot taka tudi učinkovito pravno zavarovana v sodnem postopku (23. in 157. člen Ustave). Procesni akt je (in ostane) procesni akt, ne glede na to na katerem pravnem področju je izdan in v zvezi s kakšnimi okoliščinami.
predlog za dopustitev revizije - avtorska pravica - prenos avtorske pravice - statusna sprememba - hčerinska družba - kršitev avtorske pravice - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, glede na okoliščine konkretnega primera, da sodi v okvir termina "statusne spremembe" po drugem odstavku 78. člena ZASP tudi ureditev po 433. členu OZ in s tem "ustanovitev družbe hčere, ki prevzame izvajanje proizvodnje in prodaje v Sloveniji in vstopa v vsa pogodbena razmerja v zvezi s trženjem in prodajo pod blagovno znamko ... "?
mednarodna in subsidiarna zaščita - pritožba tožene stranke - napačen pravni pouk - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes tožene stranke za pritožbo - zavrženje pritožbe
V sodnem sporu zaradi priznanja mednarodne zaščite je pritožba države zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je ugodeno prosilčevi tožb in odpravljen sklep Ministrstva za notranje, dovoljena in ne krši načela enakovrednosti.
Vprašanje dovoljenosti pritožbe države zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je ugodeno prosilčevi tožbi, je v praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, Upravno sodišče pa je na takšno stališče zaradi spoštovanja enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in načel pravne države iz njenega 2. člena (zaupanje v pravo, pravno predvidljivo odločanje) vezano.
Pravni interes tožene stranke kot upravnega organa je v upravnem sporu predvsem v zakonitem izvrševanju njene pristojnosti (zakonitem odločanju), kar pa glede na okoliščine te zadeve v pritožbenem postopku ni več podano. Tožniki so namreč samovoljno zapustili izpostavo azilnega doma in njihovo prebivališče ni več znano. Zato pritožnica, tudi če bi v tem upravnem sporu uspela, nad njimi ne more več izvršiti svoje pristojnosti.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - vsebinsko prazna pritožba
Zatrjevano slabo socialno stanje v izvorni državi prosilca, kateremu je podvrženo celotno prebivalstvo, ni razlog za priznanje mednarodne zaščite.Tudi če bi pritožnik izkazal, da se zaradi tega ne bi mogel dolgoročno preživljati, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja oziroma ekonomske situacije v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu (storilcu) preganjanja ali resne škode.
ZVPEP člen 18, 18/1. ZUS-1 člen 32, 32/3. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
volitve v Evropski parlament - izjave podpore - overjanje podpisov - stavka - tožba po 4. členu ZUS-1 - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga - pravni interes za pritožbo - potek časa - zavrženje pritožbe
Pritožnica ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen. S predlogom je namreč zahtevala, da prva toženka vsem upravnim enotam izda obvezno navodilo, v katerem jim naloži, da od dneva vročitve začasne odredbe do vključno 10. 5. 2024 zagotovijo posebno okence za potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov za sodelovanje na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, da obrazce podpore listi kandidatov potrjujejo ves poslovni čas, in tudi, da v navodilu opredeli potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov kot nujno opravilo, ki se izvaja tudi v času stavke. Po prvem odstavku 18. člena Zakona o volitvah poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju ZVPEP) se lista kandidatov vloži pri Državni volilni komisiji najkasneje trideseti dan pred dnevom glasovanja. Ta rok je nepodaljšljiv. V obravnavani zadevi se je rok za zbiranje obrazcev podpore volivcev iztekel dne 10. 5. 2024 ob polnoči. Zato si pritožnica tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. To pa pomeni, da za odločitev o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ne izkazuje več pravnega interesa.
ZPrCP člen 58, 58/1, 58/7. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
kršitev cestnoprometnih predpisov - desno pravilo - zakonski znaki prekrška - opis dejanja - kršitev materialnega zakona
Z očitkom v plačilnem nalogu, da kršitelj ni upošteval desnega pravila in je pri tem izsilil prednost voznici vozila Opel Astra, tako da je prišlo do trčenja vozil, je dovolj jasno konkretizirano, da je desno pravilo zavezovalo kršitelja in da prav slednji tega pravila ni spoštoval, saj je izsilil prednost soudeleženki prometne nesreče. V opisu prekrška je določno opredeljeno, kdaj in kje je prišlo do prometne nesreče, navedeno pa je tudi, v kateri smeri je vozil kršitelj. Takšen opis po presoji Vrhovnega sodišča časovno in prostorsko dovolj konkretizirano opredeljuje vse zakonske znake očitanega prekrška.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 25, 25/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - status prosilca - ravnanje policije - sistemske pomanjkljivosti - dokazna ocena - nestrinjanje z dokazno oceno - zdravstveno stanje - zavrnitev pritožbe
Pri presoji zakonitosti odločitve o predaji je treba upoštevati položaj, v katerem bi se lahko znašel zadevni prosilec ob predaji oziroma po predaji v odgovorno državo članico, in ne položaj, v katerem je bil, ko je prvič vstopil na ozemlje te države članice.
Sdišče prve stopnje je s sklicevanjem na razloge izpodbijanega sklepa pritrdilo tudi ugotovitvam toženke, da iz relevantnih poročil pristojnih evropskih organov (tudi iz poročil AIDA in EUAA) ne izhaja, da pritožniku v okoliščinah, ugotovljenih v obravnavani zadevi, ne bo omogočen dostop do postopka za obravnavanje njegove prošnje, kot jo zagotavlja 3. člen Uredbe Dublin III. Dokazno je ocenilo tudi informacije v zvezi s sistemskimi pomanjkljivostmi, ki so jih v postopku predložili pritožnikovi pooblaščenci, vključno s članki o lanskem protestnem shodu proti podobnim odločitvam toženke, na katere ponovno opozarja pritožnik v pritožbi. Zgolj posplošeno nestrinjanje s to oceno pa ne zadošča za utemeljitev pritožbe. Pritožnik namreč v tem pogledu pravno odločilnih dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in sicer da z uradnimi osebami, ki so pristojne za vodenje postopkov mednarodne zaščite na Hrvaškem, še ni prišel v stik, da bo imel v primeru vrnitve Republiki Hrvaški drugačen status kot prej in da ga bodo obravnavali drugi organi in ne hrvaška policija, v pritožbi niti ne izpodbija.
Vsaka kršitev temeljne pravice s strani odgovorne države članice, kot je na primer opustitev postavitve tolmača, ne vpliva na obveznost predaje in da lahko prosilec s tem povezano sodno varstvo (enako kot to velja za ostale zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin) uveljavlja v Republiki Hrvaški.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - dokazne prepovedi - dopustnost dokaza - izločitev dokazov - personalni dokazi - uporaba kazenskega zakona - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - začetek in tek zastaralnega roka - kazenska odgovornost napeljevalca in pomagača - pomoč - pomagač - načelo akcesornosti - identiteta med obtožbo in sodbo - subjektivna identiteta obtožbe in sodbe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe
Pri kršitvi iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP gre vedno za nedovoljeno opiranje sodbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo z Ustavo določenih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaze, na katere se sodba po določbah ZKP ne more opirati ali na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza in nikoli za opiranje sodbe na dokaze, ki bi bili neverodostojni. To je predmet pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga po že obrazloženem z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati.
Le ko gre za način dokazovanja v primeru tako imenovanih osebnih ali personalnih dokazov, je ta na obravnavi pred sodiščem druge stopnje, pogojen z enakim načinom dokazovanja kot na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje, saj morata biti obe sodišči v tem primeru pri njihovi oceni v enakem spoznavno psihološkem položaju.
Če se je torej Vrhovno sodišče v izhodišču strinjalo z vložnikom, da pri zvočnih posnetkih pogovorov med obsojencem in pričo C. C. ne gre za dokaze iz drugega odstavka 83. člena ZKP, ki bi morali biti iz spisa izločeni, je na drugi strani pritrdilo sodišču druge in tretje stopnje v oceni, da so bili ti posnetki v danih okoliščinah pridobljeni ustavno pravno nedopustno in da kot takšni niso smeli biti uporabljeni. Od tod naprej pa je jasno, da drugostopenjska sodba na zvočne posnetke v nobenem primeru ne bi smela biti oprta in da zato njihova nepravilna izločitev iz spisa, na zakonitost te sodbe ni imela nobenega vpliva.
Čeprav je obsojenec po opisu kaznivega dejanja v izreku drugostopenjske sodbe pri dejanju, ki ga je storil B. B. sodeloval v obdobju od pomladi 2008 do avgusta 2008, ko je torej še veljal navedeni Kazenski zakonik, se Vrhovno sodišče strinja s sodiščem tretje stopnje, ki je v 79. točki obrazložitvi tretjestopenjske sodbe pravilno ugotovilo, da je za pravno opredelitev sodelovanja pri kaznivem dejanju in za začetek teka roka za zastaranje kazenskega pregona po prvem odstavku 90. člena KZ-1 in prvem odstavku 91. člena KZ-1, odločilen čas, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno in ne čas, ko je kateri od udeležencev iz 37. in 38. člena KZ-1 pri storitvi kaznivega dejanja sodeloval. Njihova kaznivost je namreč po 36.a členu KZ-1 odvisna (akcesorna) od storilčeve kaznivosti, le-ta pa od tega, ali in kdaj je bilo kaznivo dejanje po prvem odstavku 17. člena in 18. členom KZ-1 storjeno.
Pri bistveni kršitvi določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je pozornost usmerjena v sodbo, ki se sme po prvem odstavku 354. člena ZKP nanašati samo na osebo, ki je obtožena (subjektivna identiteta) in samo na kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, obseženo v vloženi oz. na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici (objektivna identiteta).
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 346, 346/1, 343, 343/4.
pritožba, ki jo vloži stranka sama - gospodarska družba - opravljen pravniški državni izpit - zakoniti zastopnik - zavrženje pritožbe
V postopku s pritožbo lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit oziroma, če ima pravniški državni izpit opravljena stranka sama ali njen zakoniti zastopnik
izločitev dokazov - izločitev - relativni izključitveni razlog - seznanitev z nedovoljenim dokazom - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dvom o nepristranskosti sodišča
Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da je dokaz, katerega vsebina ni takšna, da bi lahko vplivala na sodnikovo odločitev, le tisti, glede katerega ni nobenega razumnega dvoma, da bi bila tudi brez njega sprejeta povsem enaka odločitev. Od vložnika ni mogoče pričakovati, da izkaže dejanski ali hipotetični vpliv dokaza na odločitev v zadevi. Izkazati pa mora upošteven dvom v nepristranskost sodnika po objektivni plati, to se pravi vnesti dvom v oceno sodišča, da gre očitno za tak dokaz, ki ne more vplivati na odločitev. Vložnik v zahtevi obširno opisuje okoliščine nastanka spornih posnetkov, niti z besedo pa ne navede njihove vsebine ali da bi bila ta vsebina kakorkoli pomembna za odločitev o obtožbi. V zahtevi zato ni mogoče prepoznati zatrjevanja opravičenega dvoma v oceno višjega sodišča, da so posnetki dokaz, ki ne more vplivati na odločitev sodišča, ker se sodba nanje ne opira.
Delegacija v skladu s 67. členom ZPP pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zaradi česar jo je treba - kot vse izjeme - razlagati ozko. Vrhovno sodišče je že (na splošno in tudi v tem postopku) poudarilo, da zgolj okoliščina, da stranka po spremembi bivališča prebiva izven območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi, brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti - ugoditev predlogu - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakoniti zastopnik stranke - župan - direktor
Dejstvo, da je bil župan (zakoniti zastopnik) udeleženke pred nastopom županske funkcije (2022) zaposlen kot dolgoletni direktor Okrožnega sodišča v Novi Gorici in s tem tudi sodečega sodišča, predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nepristranskosti tega sodišča.
ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. GZ-1 člen 105. ZNP-1 člen 42.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pravica do doma - poseg v lastninsko pravico - sorazmernost posega - sodna presoja - rušitev dela objekta - inšpekcijski ukrep - dokazno breme
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pooblastilo za zastopanje - Državno odvetništvo - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odškodninska odgovornost države za delo stečajnega upravitelja
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - strokovni sodelavec - zakonec - organizacijska enota - večje sodišče - dvom v nepristanskost
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba tudi, da ni stranka postopka tista, ki je zaposlena na organizacijsko povezanem sodišču, temveč njegova soproga, kakor tudi to, da ni sodni funkcionar (sodnica). Hkrati je treba upoštevati, da Okrožno sodišče v Novem mestu in Okrajno sodišče v Novem mestu, gledano skupaj, nista manjši sodišči. Četudi sta obe sodišči v isti stavbi, štejeta večje število oseb in je malo verjetno, da bi med seboj vsi sodelovali ali prijateljevali.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovna sodelavka - različni sodišči - zavrnitev predloga
Okrajno sodišče v A ima enajst sodnikov in v slovenskih razmerah ni manjše okrajno sodišče, zaradi česar bi se lahko ustvaril vtis o pristranskosti posameznih ali kar vseh sodnikov sodišča pri povprečnem človeku, upoštevajoč položaj hčerke drugega nasprotnega udeleženca, ki je zaposlena na drugem sodišču in tudi ni sodnica. Zato za delegacijo pristojnosti ne zadošča, da je hčerka drugega nasprotnega udeleženca zaposlena v isti zgradbi, kot je sodišče, pred katerim ima njen oče sodni postopek, ampak bi morala biti izkazana ožja povezanost s sodniki nepravdnega oddelka Okrajnega sodišča v A.
Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni namenjen temu, da bi zadevo obravnavalo sodišče, kjer niti nobena od strank niti noben od ožjih sorodnikov strank nima oziroma ni imel nikoli kakršnihkoli stikov s katerimkoli zaposlenim na sodečem sodišču ali celo na obeh sodiščih, ki se nahajata v isti zgradbi. Zagotavljanju objektivne nepristranskosti je namenjen institut izločitve posameznih sodnikov.
ZVO-1 člen 20, 20/7. Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 21, 23.
predlog za dopustitev revizije - ravnanje z odpadki - prevzem in skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč - finančno jamstvo - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno presodilo določbe 115. in 20. člena ZVO-1, glede obstoja zakonske podlage za naložitev finančnih jamstev s podzakonskim predpisom za nosilca skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.